bil (1.101-1.200)

od ljubezni do nje si	bil	vnet; trešla v bogastvo	A
kazáli so. On, ki je sám	bil	ljúbi moj, on, ki je právi	A
za katero rad bi dal	bil	kri, življenje, svojo	A
igrače. Lep junak srcé	bil	vnel je gospodične zlo	A
ga prosil in silil, de	bil	bi vesel. Okoli mu deleč	A
List čno je zapečaten	bil,	“O, mati! tvoj sin je	A
roj pred Prag ji vnesel	bil	ga v boj, al zdrav je	A
zemljó, in jok in stok je	bil	pod njo. Lenora tam v	A
ga stakne nazadnje, ki	bil	ji je kos. Na Starem so	A
stran 68 . / Prekop	Bil	nékdaj je mlad pevec;	A
‒ Kdo mu je kriv	bil	smrti, se prašajo ljudje	A
prašajo ljudje; nobeden ni	bil	zraven, sam Bog nebeški	A
zagrebli vi? Ker sem se sám	bil	vsmtil, je zdéj prepir	A
visoko čelo, vsak, ak	bil	bi nekakóvi zapustil ga	A
bile lepé bi usta, lep	bil	obraz bi bled, ak bil	A
bil obraz bi bled, ak	bil	bi nekakóvi preč nejevolje	A
zadnji v to jamo dján je	bil,	gotovo bil svetnik je	A
jamo dján je bil, gotovo	bil	svetnik je, ker ni ves	A
de Dobrosláv je pevec	bil	tjékej pokopan, ki pel	A
/ Ženska zvestoba	Bil	godec je mlad, in lep	A
zvestó za godca gori.	Bil	vel′ki šmaren prišel je	A
. / . / stran 76 . /	Bil	čas se je Micki prikupít	A
, zagódnico čas ji je	bil	naredít′. Pod oknam godejo	A
dati, ko sok neslan.”	Bil	godec je mehkega srcá	A
poročit′. Ta čas je končal	bil	vojsko mir, spušen na	A
mir, spušen na odlog je	bil	mušketir. Pred dvema letama	A
mušketir. Pred dvema letama	bil	je ujet, posíli v soldate	A
ujet, posíli v soldate	bil	je vzet. Jokále so milo	A
gori. V nedeljo spet	bil	je pod lipo ples. “Kaj	A
bili bi vabíli ga. In	bil	je spet v gradu god gospe	A
mlajša se hči. Prišel je	bil	v grad marsiktéri svat	A
odbila je ura polnočí.	Bil	godec zagodel je kotiljón	A
nebá poezíje, slédnji je	bil	ti domač jezik omíkan	A
devica, de videl bi ne	bil	podobe njene! Rudeči zor	A
zlati časi, ak klasik	bil	bi vsak pisar, kdor nam	A
homeopátu Popréd si pevec	bil;	zdaj si homeopat; popréd	A
homeopat; popréd si časa	bil,	zdaj si življenja tat	A
Preblečen sem menišič	bil,	in rad sem pel, še rajši	A
poj balade; tretji bi	bil	bolj prijatelj Pindarovi	A
devetsto triintrideseto.	Bil	vel′ki teden je; v saboto	A
Diane mile zadóbil spet	bil	zdravje duše svoje, tak	A
kotih tí z nočjo obdani.	Bil	je tvoj god, glasnó so	A
se zvoljen′mu naproti,	bil	priča sem nju sreče nezrečene	A
so tam v Babiloni, ko	bil	jim Bog je govorico zmédil	A
vera v sebe vzeta, ne	bil	viharjov nótranjih b′	A
je nima miljonarka, bi	bil	dobil z izvoljeno devico	A
pove, de préd je štet	bil	med druide, de preobrnil	A
slepil rojake, ak bi ne	bil	dajal tvoj meč podpore	A
En sam trenutek, je	bil	in je minil, a	A
na zunaj si ves moj,	bil	si in boš ostal,	A
predragi - čeprav je	bil	med nama en sam objem	A
ta síla kljuboválna	bil	je duh nezvésti tvój.	A
jad, ki znan mi ni	bil	pred. Kákor zárja	A
žalost, sestra míla,	bil	sem védno ti igráča!	A
9 ”Mi dúh je	bil	vklénjen kot v vtrjeni	A
mi rojstveni kráj,	bil	si mladósti presrečen	A
razbíla -- vmorjèn mi	bil	duh je ljubèč. -- Najhújša	A
svetíšče spet polnó; a ní	bil	tísti več nagón --	A
duh ni srečen, kot je	bil	mi v čásih, ko zíbal	A
človeka pozná kdor mu je sam	bil	jednak. 2	A
- Tihi debeli župàn	bil	je veselje očém.	A
ni sled, še bolj je	bil	bled; govoril je malo	A
poznàl ... Oh, pozabljen	bil	si, revež, in pozabljen	A
napolni mi srcé: rad	bil	bi revež - vam jednák	A
... To	bil	je tožen dan!Vseh sínov	A
so besnim hitéli. To	bil	je smrtni dan!... Oj tu	A
deklica vso pot: ”Ali ni	bil	to moj dragi ni‐li	A
hitel tod?“ ”To je	bil	tvoj bledi ljubček;	A
krasni raj ljubezni	bil	odprt. NE LJUBI ME	A
oj deklica pri tebi	bil	bi ràd, le enkrat še	A
prvi žar. KAK� SEM	BIL	JAZ NEKDAJ SREČEN!	A
NEKDAJ SREČEN! Kakó sem	bil	jaz nekdaj srečen!	A
zvenelo je. Kakó sem	bil	jaz nekdaj srečen!	A
srečen! O da bi pač ne	bil	nikdár: ne vedel bi	A
bili zbrani in ti si	bil	pri nas. Saj solnce	A
že truden bi že rad	bil	domá. AH KAKO	A
širokem svetu, da sem sam	bil,	da sem sam ostal.	A
pógled od mene? Čas je	bil,	ljubica! Tiho zdaj	A
dolgo je že tega kar	bil	si zadnjikrat pri nas	A
svoj�, ki bi je ne	bil	prelomil! Prešéstval	A
nedolžno vso, sem	bil	razžalil, oskrunil,	A
smehljaje: ‚Skoro da bi	bil	pozabil: Dora te pozdravlja	A
zmerom, prav takó, kakor je	bil	ostal v zakajeni beznici	A
je sanjal te sanje, je	bil	v vsem svojem nehanju	A
grešnika!“ Nedolžen je	bil	in hodil je po meglenih	A
opajala v grehu, ki je	bil	krepost in lepota. Našla	A
tuji, kakor da bi jih	bil	napisal človek, ki sem	A
poznal samo od daleč.	Bil	je zaupljiv, nedolžen	A
posebne ure. Tisti človek je	bil	še nekoliko podoben sončnočistim	A
stran 93 . / Od daleč je	bil	podoben tem dušam, ali	A
nesrečen in poginil bi	bil,	da se ni prilagodil, kakor	A
bo več nazaj. Mlad je	bil	in neumen in sentimentalen	A
usodepolna zmota. Zadel si je	bil	breme na rame - čemu?	A
travnikov, in ves sem	bil	pust in žalosten.In takrat	A
besedami, kakor sem se jih	bil	skoro že odvadil.Toda	A
pomisli, Minka, to je	bil	tisti obraz, ki sem sanjal	A
pomladno hladni sever	bil	objel, med svetlé vrsté	A
pógled od mene ...? Čas je	bil,	ljubica!--	A
bilo mrtvo, kaj bi	bil	obràz mi bled? Tjà	A
dolgo je že tega, kar	bil	si zadnjikrat pri nas	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani