nova beseda iz Slovenije
počasi prijel okoli pasu in - da, njene oči so se | znova | široko razprle in on jo je takoj izpustil. | A |
molk že krivda?« Tedaj je pevka začela pesem | znova. | Me gusta un bel muchacho, je pela. | A |
toplo lice, bi najrajši videl, da bi začeli | znova | z zastavljalnico. 6 Takó so spet stekli, da | A |
apnenca. Grmi gorečega reja pa vmes zmeraj | znova | vzplamenevajo v ogradah pod temnozelenim ščitom | A |
297 . \/ To je mladost, ki vzklije vsak hip | znova, | zapovrstjo, in človek hití za njo v vse smeri | A |
ne veš, kakšno vlogo igraš. Vendar, zmeraj | znova | si tu, kakor vratarica, ki vse večere presedi | A |
nekaj let po vrnitvi k domačemu morju zmeraj | znova | sprašuje, ali se je zares vrnil.Seveda vé, da | A |
visokem prostoru z rdečimi celicami ga je zmeraj | znova | napadla slast po neopredeljenem odhodu.Bilo | A |
razločki bi naju seveda vezali in naju zmeraj | znova | silili, da bi se iskala, kajti razločki bi tudi | A |
nanj. V vsakdanjem življenju je smrt zmeraj | znova | preraščal z vedrostjo, s skoraj nenadzorovanim | A |
kozarček za kozarčkom konjaka in kadil, potem | znova | gospodovalno pokal z bičem in se zasmehljivo | A |
A omamne besede so se vsipale kakor zmeraj | znova | spletena mreža na ponosnega človeka, bič pa | A |
začutil v prsih tisto tesnobo, ki je zmeraj | znova | čudovita.In ni razumel, kako jo je pustil oditi | A |
potresa, po katerem bodo preostali ljudje začeli | znova. | Jaz pa vendar upam, da bodo preizkušnje naredile | A |
se je okrog sebe, nato pa se je zdrznila in | znova | zaživela. - Justina! | A |
zamaknil v čudovito pokrajino in nato v požgano in | znova | prekrito hišo, da se mi je utrnila prispodoba | A |
Obmolknil je in se naslonil ob steno. Zastrmel je | znova | v pismo in mirno govoril: „Za nocoj | A |
Potem je pognal po dolini Soče. Zdaj se je | znova | počutil srečnega.Vse njegove misli so spet zajadrale | A |
bil, kaj? Te‐te‐te, petnajst petelinov!« je | znova | začel in glasno kihnil.»Ni prijetno, ne. | A |
Žef še otrok ni pustil nikamor. Ko so | znova | odprli šolo, se je postavil po robu in dejal | A |
naj se še tako skuša skriti v gruči, nastaja | znova | in znova okrog njega prazen prostor, ki ga zelo | A |
tako skuša skriti v gruči, nastaja znova in | znova | okrog njega prazen prostor, ki ga zelo vznemirja | A |
vase. »No, in ker veš, daj še enega,« mu je | znova | nalil Okrogličar. »O človek moj ...« je | A |
župnik. »Velja!« je zahropel tudi kovač in se | znova | pognal vanj. Zazvonilo je k zornicam | A |
oddahnila in začela terco više. Odpela je in začela | znova | še terco više.Pela je visoko, tako visoko, da | A |
tisti neprijetni, zoprni občutek me je zdaj | znova | mučil.Obrnil sem se na postelji, odprl oči in | A |
koščeno telo, od strani pogledal proti hiši in | znova | vzdihnil.Iz hiše je šumelo kakor iz razdraženega | A |
roke, da je krožnik spet padel na tla in se | znova | razletel, pokazal s prstom razbitine in s škodoželjnim | A |
se od knjige in ne od strani. Začela sva se | znova | pogajati.Po dolgem prerekanju sva se naposled | A |
treba rožice zalivati,« je pomežiknil in si | znova | nalil. »Kakšne rožice!« | A |
La vedo! - je srečno vzkliknil in z zamahom | znova | udaril s puško ob tla.In tedaj -« | A |
v bokih odšla. Martin je spet obstal in se | znova | zjezil na samega sebe. Kaj pa jo briga, kaj | A |
nagajale Jeri, potem so odnehale, zdaj pa so začele | znova. | »No, no,« | A |
« je spet odsotno vprašal pob, ki se je bil | znova | pogreznil vase. »Kdo? ... | A |
v očeh?« so počasi ponovile ženske in začele | znova | ogledovati otroka. »Pa ima res nekam | A |
drugo, saj leskovja ne manjka, in začel strgati | znova | s pravo potrpežljivostjo in vztrajnostjo genija | A |
zdrvel skozi mesto in se ni nikjer ustavil, se je | znova | spraševal: kam pa?Za božjo voljo, le kam? | A |
morje pred sabo, se je zlecnil, ko je izstopil. | Znova | je zrasel pred njim veliki:Kam? | A |
rodi in nekje v sredi umrje. Cela večnost je | znova | pretekla.Vladimir se je spet zavedel. | A |
ne bo šival s trebuhom,« je zaključil in se | znova | zatopil v svoje delo. To je bila že | A |
vestneje in poslušneje oprijel dela. Ker se je pa | znova | izkazalo, da je vse prizadevanje zaman, ga je | A |
Izidor, toda preden je izgovoril, je Moj Jezus | znova | planil pokonci in se zadrl: »Kaj pa | A |
sta le potisnila Mojega Jezusa za mizo. Mož je | znova | zatulil, da ga tirajo naravnost v grob, toda | A |
Zinka in zamahnila proti Mojemu Jezusu, ki se je | znova | zrušil na klop.»Ali si jim pokazal, kaj?« se | A |
pribil Izidor. Ko je Izidor šel, se je Venc | znova | stulil in še vztrajneje molčal. »Kaj | A |
hotel nekaj povedati. Toda šele ko se je Peter | znova | zamaknil v knjige, je plašno zamrmral: | A |
je Vencu večkrat razlagal sanje. Venc se je | znova | zamaknil v tla in s težavo vlekel iz sebe besedo | A |
k zrcalu, si popravila lase, se vrnila in se | znova | zleknila na pomečkane rjuhe. »Da, zakaj | A |
je stulilo - in v dušo Venca Poviškaja se je | znova | naselil stari grenki občutek žalosti in obupa | A |
je to orodje iz dna svoje duše. Venc se je | znova | odpravil iz kota v kot.Stopal je previdno, ker | A |
so se mu nabrale solze, okrog ustnic se mu je | znova | zarisal trpek nasmeh. »Nikar se tako | A |
Upornik, da. Če bi mu bilo dano začeti življenje | znova: | za otroke! Vstal je in zakorakal po | A |
samo še glava kdaj pa kdaj zamaja in zmeraj | znova | klone.Vsak z ene strani z izbuljenimi očmi, | A |
da je Pavle kar umaknil oči. Ko je pogledal | znova, | je videl, da se koža zopet premika, obrača, | A |
različna mnenja, najbolj žgoče točke zmeraj | znova | razpirati in jih osvetljevati z različnih zornih | A |
trenutek je spodaj na tleh, na asfaltu, pa se | znova | umika na granitni rob, ko švigne mimo bleščeča | A |
votlo kolcne, cmok je šel po grlu. In možic se | znova | neusmiljeno loti svoje pečenke, krompirja, kruha | A |
neusmiljeno loti svoje pečenke, krompirja, kruha. In | znova | prevelik zalogaj v ustih, znova cmok, goltanje | A |
kruha. In znova prevelik zalogaj v ustih, | znova | cmok, goltanje, tak goltni glas napora nekje | A |
vekami hiter, prizor, hiter prizor, preden glava | znova | omahne naprej, v prazno, na roke. Grd prizor | A |
vztrajnost. Lahno drhtijo tam v zraku, ko | znova | segajo dol k tkanini in jo najprej čisto nalahno | A |
gre čas čez, pušča, da gre temni čas čez, ko | znova | vlažna dlan zadaj za srajco in razgorela koža | A |
Včasih je sicer poskočil in stekel, toda zmeraj | znova | se je vračal na trg pred kletnim oknom.Nazadnje | A |
Ne morete naprej. | Znova | je sedel in pozorno gledal vanj.Tujec je odpil | A |
pomoglo, a le za kratek čas. Ko je legel, je svet | znova | zvrtel svoje osišče in znoreli prostor. Stopil | A |
strah zalezen v kosti. Zdaj, zdaj bo začel | znova, | zmeraj znova, zmeraj zjutraj, zmeraj od začetka | A |
zalezen v kosti. Zdaj, zdaj bo začel znova, zmeraj | znova, | zmeraj zjutraj, zmeraj od začetka.Nemara se | A |
vzhod je gledal in videl je, da se neko jutro | znova | začenja, zmeraj znova kakšno jutro, zmeraj nova | A |
videl je, da se neko jutro znova začenja, zmeraj | znova | kakšno jutro, zmeraj nova pot, zmeraj spočetka | A |
stiskala, da ga je zabolelo, ko se je skušal | znova | premakniti.Spodaj je imela nekakšno čudno izboklino | A |
Baltazar Kazelj Locatelli, ki ga je menda zares | znova | začelo črvičiti po črevesju, je ležal med vrečami | A |
menila je, da bi bilo celo koristno, ko bi šel | znova | na pot, le da brez Adama, ki zavoljo spora s | A |
nikoder. Zato si je še enkrat nalila vina in | znova | okamenela.Vse jo je že bolelo od tega neudobnega | A |
Ponoreli. Ga hoteli prijeti in | znova | pred tisto pošastno resnobno in hladnokrvno | A |
in s seboj jo nosi. Kako bi se sicer zmeraj | znova | in znova znašel tam, kjer je temno in so zmotnjave | A |
seboj jo nosi. Kako bi se sicer zmeraj znova in | znova | znašel tam, kjer je temno in so zmotnjave? | A |
drobencljav, sprehajajoč, iščoč - a vse skupaj | znova | in znova svoj kratki napev, lajna in lajna. | A |
sprehajajoč, iščoč - a vse skupaj znova in | znova | svoj kratki napev, lajna in lajna.Pasji lajež | A |
zakaj hoče k obodu bežati, da ga kolesje zmeraj | znova | k središču vleče?Sam se gre, sam si hoče svojo | A |
navzdol, po tovorniških poteh k morju, vse | znova | in vse drugače. Zdelo se mu je, da mora biti | A |
bili razpeti nekakšni mostiči z okni, in se | znova | ustavil v večjem praznem prostoru.Enaka podoba | A |
morja, ki jo je hrešče poprijemalo. Potem je šlo | znova. | Vlekli so tiste težke hlode, ki so se zatikali | A |
privadile nenehni plosnati bleščavi. Zmeraj | znova | so se med lesketanjem prikazovali zeleni griči | A |
Galeja je v njem. Ničesar ne bo nikoli več | znova | začel.Povsod je galeja. | A |
upanje, med prepadi pregibajočega se morja, je | znova | in znova vedel: Ne bojo me stolkli.Naj zblaznim | A |
prepadi pregibajočega se morja, je znova in | znova | vedel: Ne bojo me stolkli.Naj zblaznim, naj | A |
hiši in vsak dan čakala, kdaj bo Galebji Simon | znova | zavohljal mimo in udaril po vratih.Ta voha galjotski | A |
se je zblaznela množica zavedla in preden je | znova | pritisnila, je počilo ob straneh. Zdaj je nastal | A |
pa udaril po debeli konjski riti in ga z nogo | znova | sunil v trebuh. - | A |
da bi tisti, ki jo vozi, pljunil v roke in | znova | poprijel, se k njemu sklonijo usta, iz katerih | A |
vzklikanja, ukazovanja, kako so si njena ušesa zmeraj | znova | želela slišati njegov raskavi ukazovalni glas | A |
nemudoma zdeti nevidna, nepomembna, vsakokrat | znova | razžaljena.Čeprav ne zelo, kajti vse to je počela | A |
sladko kavo, vse skupaj je izbruhala in začela | znova. | Gledala jih je, kako se drug drugemu nalahno | A |
v torbo, potem je vse zmetala ven in začela | znova. | Krilo iz sukna in krilo iz platna za toplejše | A |
moškim dela manj vredno, zasmeha vredno, zmeraj | znova | v položaju, na katerega čakajo s svojimi robatimi | A |
obsijane z rdečimi plameni, izginjajoče v temi in | znova | pojavljajoče se prikazni ob drugih ognjih med | A |
se rešil za kratek čas svojih strahov, zmeraj | znova | majhna molitev za srečno pot in srečno vrnitev | A |
glasovi so ponavljali svojo lajnasto pesem, | znova | in znova, pesem jezika in dežele, ki jo je bil | A |
so ponavljali svojo lajnasto pesem, znova in | znova, | pesem jezika in dežele, ki jo je bil Simon Lovrenc | A |
se po dolgem potovanju vrnil, da bi jo zdaj | znova | slišal: Marija z Ogerskega gre, / z njo | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |