nova beseda iz Slovenije
DRUGI ŽID Mater mladega Ulrika? PRVI ŽID Za | zlato? | DRUGI ŽID Za osveto? | A |
sem zaslužil ‒cekine! Glejte! PRVI ŽID O, | zlato, | zlato! DRUGI ŽID Pravo, čisto! | A |
zaslužil ‒cekine! Glejte! PRVI ŽID O, zlato, | zlato! | DRUGI ŽID Pravo, čisto! | A |
ŽID Pravo, čisto! TRETJI ŽID Težko celjsko | zlato! | ARON Moja glava je polna naklepov. | A |
Jaz pletem nove mreže. PRVI ŽID Za | zlato? | DRUGI ŽID Za osveto? | A |
Moj dobri glas v velikem svetu velja kot suho | zlato. | Moja zvestoba naši Sveti Cerkvi je trdna skala | A |
VERONIKA Hitro, hitro, Aron. Pojdi in razsuj | zlato | med straže in zunaj na dobravi pripravi konje | A |
smrti ne pogreba zanjo. HERMAN Morda pa je ‒ | zlato? | Zlata ti dam in pojdi, izgini še to noč. | A |
Sprejmi to, Veronika. VERONIKA Edino tvoje | zlato, | ki ga sprejmem, je tvoj sin. HERMAN Moj sin | A |
kraljevo kupljenko! Kralj jo bo okronal, toda pod | zlato | krono se njeno srce ne bo razcvetelo. Jaz sem | A |
Odkupim se. HERIČ | Zlato | preziram.Stopaj. ARON Odkupim se s tvojo dušo | A |
Poleti je sijalo sonce na listje in jeseni je | zlato | rumeno.Pride Marjana in reče, takšen kič, takšen | A |
kadar priplava izza svetlega pasa rumene zarje | zlato | sonce in razpodi s svojimi žarki lahne meglice | A |
pravite? NEŽA Mislim, da ima papir in srebro in | zlato. | KOREN V kateri hranilnici ima pa naloženo | A |
potlej. Brat se pa veseli, da mu boste za birmo | zlato | uro kupili. DOBRIN Kaj pa potrebuje tvoj brat | A |
govoriš z menoj, se tvoje besede skrivajo. Kakor | zlato | bogastvo zaklepaš svoje trpljenje ... odkleni | A |
verando: Vida! VIDA: Čuj - moje jutro, moje | zlato | jutro! DIONIZ na verandi: Vida! Vida! | A |
Kje grad, kje žamet, žida in brokat? In kjé | zlato | in drago kamenje?Kje biserje iz Koromandije | A |
kjer je skrb, ne more biti spanja. A tam je | zlato | spanje, kjer mladost z zdravo krvjó, mirno glavó | A |
tretji odveč. ROMEO Zanesi se, zvest je kakor | zlato. | DOJKA No, dobro, gospod! | A |
krstiš smrt prognanstvo, me obglavljaš s sekiro | zlato | in se še smehljaš udarcu smrtnemu. LORENZO | A |
takega govorjenja kobilo zastonj dal, pa še | zlato | uro povrhu. Tako lepo amerikanko. | A |
beseda do zdaj še vselej trdo veljala kakor suho | zlato: | jaz te tvoje neumne skrivne ženitve ne morem | A |
jokate, kakor za pogrebom?! V Ameriko so šli, po | zlato | so šli, pravijo.Se že vrnejo. | A |
Tvoja sinova naj gresta sama po cekine in po | zlato. | Vsak zase. | A |
Zadnje žarke že pošilja solnce Skozi ôkna v | zlato | tó sobano In obseva póstelj dragocéno, Kjer | A |
privreje, . / . / stran 14 . / Naj, odkoder solnce | zlato | vstaja: Vse orožje jedno vam premaga ‒ Brátovska | A |
mati, Pretežko biló je slovó. »Svetínjo ná | zlato! | « je déla, »Zaklád to čestít je, moj sín! Od | A |
drugo cerkev hodi In v nebesa dušo svojo vodi. | Zlato, | srêbro nísta mu na poti, Mamon trohli, tá ga | A |
rudeče je ‒ krí!« »Kri bo tekla za svobodo | zlato | ‒ Solnca nam priča sloj zlat, Tresla bo pred | A |
... Z verižico | zlato | se je igral. »Da nisi potreben, ne rečem ravno | A |
shranja. Kot reka je, ki prej iz nje Hispanja | zlato | vozila, dragotine vmes, zato, prelepa, meni | A |
sta píla slast ljubezni ... Ko zasije v jutru | zlato | solnce pa se vrne Sihem proti mestu. In | A |
-- -- -- -- -- -- -- In prisije v jutru | zlato | sonce. Hrup in šum po gradu se razlega: | A |
stopi Henriku pred lice in visoko dvigne čašo | zlato: | ”Henrik, srcu mojemu najdražji, v trdno | A |
njó! na gôri kralj Matjáž stojí s prelepo | zlato | krono. Oj, dolgo je pod goro spal, danès | A |
hitro, postavi se v vrsto; veselo potežkaj svojo | zlato | verigo, srcu in duši pokaži, pokaži že figo | A |
/ stran 64 . / ROŽICA Kje si bilo, sonce | zlato, | da zgrešilo si nebo, nisi zemlje obsijalo, me | A |
ledeno slano spremenila je, a ta slana, sonce | zlato, | ah, me umorila je ... SKLONJENE POZNAŠ CVETICE | A |
osvobojena avra, koža kot platno ... Znak se tudi za to | zlato | polje možnosti ni zmenil. Četrto telo se je | A |
ni medéno, Kakor se v sejmù dobó; Nagizdano z | zlato | peno, In zaokroženo lepó. Serce moje ni gredica | A |
vnete; Na zadnje bi me še ljubila ti, ‒‒ Ti | zlato, | priserčno dete! Le hitro spet v roko popotni | A |
spet! ‒ . / . / stran 65 . / 1. penica: O | zlato | solnce zaželeno! Ko prej nam siješ spet rumeno | A |
A škržatek ugovarja: »Žgi, le žgi nam, sonce | zlato, | doli na zeleno trato! Stara žaba je znorela | A |
na vejo poskočila ... Žgi, le žgi nam, sonce | zlato, | doli na zeleno trato! Stara žaba je znorela | A |
sinje, tja v zamorsko vas. Tam si poiskal bi | zlato | rečico in zlata nabral bi polno vrečico. Kadar | A |
lastovica sonca se razveseli: »Glejte, glejte, sonce | zlato | že žari ...! | A |
od polja (1915) O zeleneče ti polje, ti moje | zlato, | moje vse! Naj te še zadnjikrat pozdravim, še | A |
divjih glasov... Zatemnil vrtinec je črnih valov | zlato | njenih las. Obmolknil je smeh valov iz globin | A |
venejo trave, suši se seno, mi pa obračamo samo | zlato. | Skupaj prigrablja krdelo grabljic, Jože pa dela | A |
teboj čez tihe njive, ko sva s srpi želi žito | zlato | in vezali z močnimi pasovi gladko bilje in klasje | A |
vzcvetele ti na vrtu rože rdeče, srebrno bele in | zlato | žareče, bi razveselil nežnega se cvetja. Natrgal | A |
in molčala. . /\ .. stran 31 . \/ Rdeče in | zlato | listje starega jesena je šepetalo namesto vaju | A |
Usmili se nas! Nazadnje se usmili in splete | zlato | nitko od tebe do mene. Skrivaj si otrem oči | A |
nočne ječe, da gleda vsaj domači raj! In | zlato | sonce, glej, prigreje, odpre sneženi se zapah | A |
mladost ... pač mnogo vzeli ste mi, mnogo, ko | zlato | vzeli ste prostost. A enega mi vzeli niste, | A |
kreposti on cvetoči je. A mož pošten je ‒ sonce | zlato, | ki razsvetljuje, greje svet, ki v pisan cvet | A |
kalno? Kdaj slečeš to obleko žalno, kdaj sonce | zlato | sine ti? O, da z močjo in srečo, slavo, ne s | A |
kako razvija njih se kras! Kako se ziblje žito | zlato, | kako je poln pšenični klas, pod srp že sili | A |
Sava. Tam se nad gorami našim′ bo ustavil, v | zlato | se obleko zarjino opravil. In ko njo bo videl | A |
spomin ohrani na trenutke jasne! To vodilo | zlato | za življenje kratko kožo ti ohrani dolgo časa | A |
bolj se užiga, vedno bolj miga zvezdic prijazno | zlato. | Vetrc pihljaje jezero maje, rahlo ob bregu šepeta | A |
Njegovi pogledi črni odkrivajo kosti. Ima obleko | zlato, | na glavi oster rob. Njegovo telo neposlušno | A |
njivah bog noči sameva. Objokujeva boginjo | zlato, | smrt ji je zavdala. Vihar stoletni zbira spomin | A |
vrači, pišejo mi v telo. Objokujem boginjo | zlato, | smrt ji je zavdala. IV. | A |
IV. Objokujem boginjo | zlato, | smrt ji je zavdala. Sva bili v sanje mavrične | A |
smeti! . / . / stran 17 . / Kons. 5 Gnoj je | zlato | in zlato je gnoj oboje = 0 0 = = 0 A B | A |
. / stran 17 . / Kons. 5 Gnoj je zlato in | zlato | je gnoj oboje = 0 0 = = 0 A B < 1, 2, 3 | A |
senu leži melanholični maček. Cvili s svojo | zlato | vijolino! Da, da, da. | A |
kako, kako naj te pijavke pobijemo? Veliko je | zlato | odpuščanje. Mučno strašne so moje sanje. | A |
naše delo je trd granit in naše sanje so suho | zlato, | in naše sanje niso privid. Bodočnost je tistega | A |
Pesem Sedim in pišem. Pred mojim, oknom | zlato | sadje. Vse je pesem. | A |
Zanikovalci Črn dežnik. | Zlato, | sladko je jesensko sadje. Borza. | A |
ujeta v drevo... . / . / stran 155 . / Otožje | Zlato | sadje diši. Slamnati krovi kot zgrbljeni starci | A |
temno svilnate pomladne noči, nje zvezdnato čelo | zlato | blesti. Nerazodeta tajna pisava onstranosti | A |
vsi kulturni bleščeči hrami in vse bogastvo, | zlato | in srebro, teklo bo kakor čas med nami; piti | A |
umreti. Ne, jaz nočem še umreti, saj še sije | zlato | sonce, saj mladost me drzna spremlja, saj so | A |
višin in kot da je zasijalo vse drugo, manj | zlato, | bolj jasno, bolj živo, sem kot prerojen stopil | A |
fanta in vršič mu pal je v črno kri. Oj, sijaj | zlato | sonce ti, na mrtvi rožmarin! Če mi lučka ne | A |
pofrišala. Za klobuk t′ ga bom pripela z eno | zlato | knofeljco. Da t′ ga ne bo burja vzela, oj, ta | A |
Sladko vince ... Prelepo rumeno kak čisto | zlato, | le pijmo pošteno to žlahtno blago! Sladko vince | A |
ljubi, jaz bi mu kupila sama za svoje: rinčico | zlato, | kap′co kosmato, da bi jo nosil fantič moj. | A |
naredi. »Za klobuk ti ga bom pripela z eno | zlato | knofeljco.« Naprej zastava slave Naprej zastava | A |
bam, bom. . / . / stran 394 . / To sladko, | zlato | vince To sladko, zlato vince je zbralo bratce | A |
394 . / To sladko, zlato vince To sladko, | zlato | vince je zbralo bratce nas, veselo si zapojmo | A |
daješ tolažila, srce up pri tebi pije, naj mu | zlato | sonce sije, kadar hud vihar z neba zadivja. | A |
rožmarina nemškega, na klobuk ga bom pripela z eno | zlato | knofelco! Ko boš tam po plac′ špenciral in si | A |
je moj, bi mu pa kupiva sejma nicoj: renčico | zlato, | kapco kosmato, da bi jo nosiv pobiček moj. | A |
Ob mojem, zanjo gluhem spanju, kje najde | zlato | potrpljenje? Ljubezni poln, otroških sanj, njen | A |
Okruški božje stele z zapovedmi. Zamuka tele | zlato, | z vsakomer tale junček leči hoče, pa najsi v | A |
pozabljeno s človekom vred. Zahtevalo bo novo | zlato | tele svoj roženkranc in včerajšnji izgled. | A |
zavzela vso planjavo! In njena voda je rumeno | zlato, | ker valoví v nji vse goriško klasje; in voda | A |
sprašuje. Nono pa ima osmoljene zlate brke in | zlato | verigo na prsih; a še prej sta z nonom v korjeri | A |
katerih hodijo k dedu, ki ima velike brke in | zlato | verigo na telovniku in prodaja tolminsko maslo | A |
Hotelskemu vratarju, če ima kapo s senčnikom in z | zlato | vrvico vsenaokoli!Mar mi je za takega brusa | A |
Rima v naše mesto. . /\ .. stran 125 . \/ | Zlato | obrobljene naočnike ima in meden glas. Zelo | A |
je imel Riko nalivno pero, ki je bilo ovito v | zlato. | Viš, in še vem, kakó je bilo ime peresu. | A |
mračnega kota je vrgla vanj svoj zveneči smeh kakor | zlato | jabolko in on je bliskovito odskočil in nato | A |
lobanjo. Iz levega stranskega žepa je potegnila | zlato | obrobljena očala, jih skrbno obrisala z belo | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |