nova beseda iz Slovenije
nisi učil,« je malomarno odvrnil Vilar še vedno | zamišljen | v Stritarjevo lisko. »Sami so se naučili, istinabo | A |
babje leto je nežno vspavalo mehko stvarstvo. | Zamišljen | je korakal Vilar med raznobojnim listjičem, | A |
rezek, le Lazar mi stoji še živo pred očmi, | zamišljen | in skrivaj čitajoč »Slovenski Narod«, med tem | A |
domov, sem srečal v drevoredu Lazarja: globoko | zamišljen, | v tla gledaje je šel kakor burja mimo mene. | A |
brlela nad nama in razlivala bledo svetlobo. | Zamišljen | je stal Peter pred menoj.Lica so mu gorela, | A |
drugem nadstropju se je okno šklepetaje zaprlo. | Zamišljen | je stal mladi častnik na hodniku.»Kaj ko bi | A |
Poprej ni bil takšen.« | Zamišljen | je ogledoval opravo, ki je ležala na stolu in | A |
neznanko, rekel: »Če se ne gabi!« Potem si je | zamišljen | mel nos, kakor da ni rekel ničesar. Neznanka | A |
pot in prvi čas.« Janko ni nič odgovoril, le | zamišljen | je gladil kravo po hrbtu. Oče pa je vedel njegove | A |
sedi lepo mirno na stolu, nagne glavo nazaj, | zamišljen | pogleda v strop in potem pljune v lepi paraboli | A |
nego tri dni, ne dosti manj, je bil tih in | zamišljen, | in ko so opoldne imeli češpljevce, mu niso dišali | A |
žvižgal po hlevu, Janez se ni ganil. Ves je bil | zamišljen | v kruhek. »Lukec, ali Janez spi?« | A |
pogledal ga ni. Janez je obstal ves potrt in | zamišljen | pri vozeh. Iz hleva je stopil Mokar, za njim | A |
vsaka v svojo smer. . / . / stran 44 . / Ko ves | zamišljen | ogledujem in občudujem to pridno, delavno ljudstvo | A |
Kdo jih je tega naučil? ‒ | Zamišljen | sem obstal ob tej skrivnosti. Kar je završalo | A |
povedal: Tako in tako je s tabo. Sin je hodil | zamišljen | krog hiše.Nekega dne reče očetu: »Že vem! | A |
svojega lovca. Na štoru je sedel, resnoben in | zamišljen, | kot človek, ki čaka vélikega dogodka. Dolgi | A |
govorice. Vznejevoljen potrese bujno perje in se | zamišljen | sprehaja po veji. »Kje ste kokoške ‒ ljubice | A |
celo mogočni petelin je sedel na plotu tih in | zamišljen. | Ko je Jančar odprl vrata, se žena Franca prvi | A |
videla, kako je segel v roke pri bogcu, kako je | zamišljen | ležal v vojašnici in kako mu je segla zadnjič | A |
čuva tovarno in hodi kot senca ter živi nem in | zamišljen | z družino vred ‒ od lakote. 3 »Ciril! Hoj | A |
nehote nasmehnil in te pozdravil. Ko sem ves | zamišljen | brez družbe hodil, da sam nisem vedel kam, me | A |
žarki upiralo četam v hrbet. Hilblidij je jahal | zamišljen. | Malomarno mu je visel šlem na rdečem jermenu | A |
vojašnice, zasedel konja in odjezdil domov. | Zamišljen | je sedèl na majhnem vrancu.Hiše so tekle mimo | A |
besede. Kljub temu je bil vendàr čimdalje bolj | zamišljen. | Z železno silo so se ga prijemale preproste | A |
zahod. . / . / stran 212 . / Tako je hodil | zamišljen, | s povešeno glavo, ko so drugi vojaki ležali | A |
je slonel v majhni sobici na otomani in ves | zamišljen | preudarjal kruto usodo.Po dolgem premisleku | A |
jermen oklep po tleh in se bližal Iztoku, ki je | zamišljen | slonel na kupu praproti ob prasketajočem ognju | A |
zemlje. Med navdušenim viharjem je jezdil Iztok | zamišljen | proti gomili, kamor so zasuli Hune s Tunjušem | A |
ogovarjati, kadar je ležal po boju mračen in | zamišljen | sam ob svojem ognju. In sedaj je na to od bridkosti | A |
oglasila v pisarni. Smrekar ni delal; globoko | zamišljen | je stal pri oknu. »Prosim, gospod Smrekar | A |
je družba razšla, je hodil Smrekar dolgo ves | zamišljen | po pisarni.Na mizi je imel buteljko, pri kateri | A |
zgrešil mizo, da je knjiga padla na tla. » | Zamišljen | študent!Kako sem neroden! | A |
pisalni mizi in posedel ob njej brez dela, globoko | zamišljen. | »Kako je?« je vprašala Alena Bresta | A |
nenavadno izjavljene ljudske volje. Dolgo je hodil | zamišljen | po sobi, preden je pozval vse učiteljsko osebje | A |
mesečina skoz okno. Začel je hoditi po sobi, | zamišljen, | s povešeno glavo. »Neumnost sem napravil | A |
blestela, pod nogami je veselo škripalo. Brest je | zamišljen | ponavljal čez dan obdelano snov.Toda kmalu so | A |
je še nekaj časa drsal z opetniki po podu in | zamišljen | povešal glavo.Nato je treščil strt in jezen | A |
ves klonil. Glava se mu je povešala na prsi, | zamišljen | je hodil po sobi. Vsi so molčali in | A |
Toliko hodite tja gor ... in ti si zadnje čase ves | zamišljen | in odsoten.« Nekoliko mu je odleglo | A |
se je na kratko zasmejal; to je bil odsekan, | zamišljen | in skoraj nežen smeh.Čeprav sem gledala samo | A |
jih skoraj samemu sebi ni zaupal. Raje je | zamišljen | in vase zaprt pohajal naokrog ali pa se je zakadil | A |
Odslej si ti njegovo edino geslo ... | Zamišljen, | toda nekoliko pomirjen je zgodaj zjutraj zlezel | A |
o požrtvovalnem junaštvu svojega sina. Ves | zamišljen | je sukal v roki palico, odsekaval glavice ob | A |
bilo!“ ”Ni ga bilo!“ je pokimal Aleš nekoliko | zamišljen, | kakor da se je bilo narahlo zgenilo zagrinjalo | A |
Dolgo je gledal, nato pa je izpregovoril | zamišljen. | ”Res je lepa skrinja!“ | A |
Aleš je sklenil roke, in je stal sredi izbe ves | zamišljen. | ”Kakšna čuda se vrše! | A |
vsaj na Žalostno goro?“ Kaplan je bil zelo | zamišljen, | poslušal je in ni nič odgovarjal.Na njegovem | A |
”Kako, gospod Anton?“ Vstal je, ves | zamišljen | se je ozrl na mizo, pogladil je prt z roko, | A |
dolgimi koraki po klancu, napol zlovoljen, napol | zamišljen. | Ko je prišel mimo svetega Pavla, se mu je zdelo | A |
rdeče krščenice s košaricami s trga, tam stopa | zamišljen | star penzionist z obnošenim frakom in bliščečimi | A |
dela na svojem stolu, ne da bi se ganil. Toda | zamišljen | ni bil; on sploh ni imel navade mnogo misliti | A |
tisto mislim!“ je govoril František dalje, bolj | zamišljen | in s tišjim glasom.”Toda glej, kakšna čudna | A |
Na verando je bil stopil brat Edvard, truden, | zamišljen, | obraz bled in skoro brezizrazen.”Ne, ne!“ je | A |
fant, ozkoličen, srepook, še ob igri in smehu | zamišljen. | Ves ljubezniv in tih je bil, nič ni bilo na njem | A |
beseda, široka kretnja? Pogled je nemiren in | zamišljen, | beseda šepeče in se zatika. Umetnik je nagnil | A |
obleko, ki jo je naročil pri njem učitelj Grbec. | Zamišljen | v razne račune hoče hitro mimo prodajalne Majarjeve | A |
Ne silim vas seveda ne.“ | Zamišljen | gleda Veján predse in si gladi brado. ”Ne | A |
ni ozrl name; begal je in je gledal v tla ves | zamišljen. | Mrmral je polglasno, v presekanih stavkih in | A |
imel toliko idej ... toliko idej!“ Gledal je | zamišljen | proti stropu; čisto motne, od spominov zasenčene | A |
bilo ne imena, ne letnice. In se je napotil | zamišljen | s pokopališča, s trdnim namenom ... da, gospod | A |
vasi ... in na visoke gore vsenaokoli ...“ In ves | zamišljen | je bil njen pogled in zmerom tišji je bil njen | A |
suknjo ter se je napotil proti domu resen in | zamišljen. | Kosil je brez veselja, po kosilu se je šel sprehajat | A |
ženske, temveč zlodej jo je poslal!“ Globoko | zamišljen, | potrt in nemiren je šel preko ceste v urad. | A |
srca, nego z vrvjo in železom. V Ves | zamišljen | je bil Damjan, ko je stopil v svojo izbo in | A |
“ Šel je po temni ulici z upognjeno glavo, | zamišljen | in mrk; srečalo ga je deklè, ki mu je pogledalo | A |
kako se je tod izprehajal prvikrat sam in ves | zamišljen | v čudovite vozle orientalskega vprašanja. Sicer | A |
-“ Moj prijatelj doktor Robida je slonel | zamišljen | ob mizi. Dostojno oblečeni gospod je dovršil | A |
sklenjene v naročju, pogled miren, v daljavo | zamišljen. | Tu ni bilo jablane, ne polja, v vetru valujočega | A |
kralj, kadar je bil žalosten. Časih je stopil | zamišljen | na mramornate stopnice ter se napravil na vrt | A |
strahu podobna. ”Jaz sem želel --“ je odgovoril | zamišljen | -- ”želel sem, da bi se mu godilo dobro na svetu | A |
človeka tu pa tam srečavajo, kadar blodi po cestah | zamišljen | in v sanje zatopljen, da se hipoma vzbudí, obstane | A |
odgovorila ní, tudi se ni ozrla, ko je kakor | zamišljen | izpregovoril Stožer. ”Resnično, ta ne pojde | A |
prepisavati ni dajal. Ves tisti teden je bil | zamišljen | in mračen, jedel je malo, govoril ni nič.Na | A |
je to vselej navada, je bil njen obraz časih | zamišljen | in zlovoljen, je bila njegova beseda krivična | A |
sedi za njo, vzdigne glavo, posluša, zastrmí | zamišljen | v najtišje globočine svoje duše.”Tukaj je živel | A |
zdravnik!“ je pomislil Kačur in je šel dalje | zamišljen | in s povešeno glavo.Toda sonce je sijalo in | A |
- Čemeren in | zamišljen | je presanjal jutro.Zvonilo je k maši in napravil | A |
Rad jo imam!“ je govoril Kačur in je gledal | zamišljen | na mizo.”Toliko je gotovo, da bi je ne pustil | A |
O malodušnost!“ Stopil je k oknu potrt in | zamišljen, | s težko glavo in vročim čelom.Kmet je šel po | A |
prepevali za pozdrav!“ ”Pridem!“ je obljubil Kačur | zamišljen. | Vsi obrazi, ki jih je videl, vse besede, ki jih | A |
hitel po ulicah ter izginil v temo ... Počasi in | zamišljen | se je vrnil Jerin po stopnicah; šel je mimo | A |
V teh žalostnih časih hodi človek bolan in | zamišljen | po ulicah.Živci njegovi so utrujeni, a ravno | A |
ni je našel. Takó zopet sedí nocoj bled in | zamišljen | ob odprtem oknu in gleda v zvezdnato nebó.Zopet | A |
Nekateri sloné ob vlažni steni; Milkovič sedí | zamišljen | na razsutem zaboju v kotu; idealist Solzislav | A |
trdi slami, o skorji kruha. Velikokrat sem bil | zamišljen | in žalosten, ko sem bral o ”srečni mladosti | A |
zgodbe. Ko sem stopil zadnjič v izbo, je stal | zamišljen | pred umivalnikom.Počasi je okrenil glavo in | A |
je imel. Od vsega začetka je gledal na otroke | zamišljen, | skoraj žalosten.Gladil si je brado z belo roko | A |
upognjen, star, čelo nagubano, obraz teman in | zamišljen. | ”Ko sem iskal roke, da bi se vzdignil ob | A |
jaz bi ga zadavil,“ je govoril Mihov počasi in | zamišljen. | ”Pa človek kar omahne, roke se mu povesijo - | A |
govorila sta spotoma malo. Njegov obraz je bil | zamišljen, | gledal je nemirno - ob poslednji uri se mu je | A |
sem mislil, da so oče doma,“ je odgovoril Tone | zamišljen. | ”Zadnjič, ponoči, dva meseca je že od tega, sem | A |
bil lep, če bi se sklanjal zvečer nad delo, | zamišljen | in truden, in bi sijala nanj dremota in nemirno | A |
do obrvi, drobni, bledikasti obraz je bil ves | zamišljen, | ustnice so bile napete in stisnjene. Bog | A |
in mrko je gledal rjavi človek izpod Nanosa, | zamišljen | je bil oni od Zilje, kakor da nikjer ni domač | A |
resnega človeka; zato ga je preklical ... Nemiren in | zamišljen | se je oblekel, umil, ter počesal lasé pomotoma | A |
sedel bi v tinti ...“ Stopal je čez trg globoko | zamišljen, | s sklonjenim vratom in napetimi ustnicami.Zvonilo | A |
umolknila. ”Kedaj pač se zdaj povrnejo?“ je | zamišljen | vprašal Tonček. Lojzka ga je ošinila z jeznim | A |
čudno globokim glasom odgovoril brat. Gledal je | zamišljen | proti oknu; z vsakim snežnim oblakom so planile | A |
imel korajže, da bi bil šel ...“ Župan je gledal | zamišljen | v svoj kozarec. ”Tudi mene je vabil, ampak | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |