Popotnik, ki gazi mrzlo žlomarico po cesarski cesti, sanja o prijaznem domu, o zakurjeni peči, o večerji na beli mizi; oj ne, on sanja o pasji kolibi, o trdi slami, o skorji kruha.
Velikokrat sem bil zamišljen in žalosten, ko sem bral o ”srečni mladosti“, o ”zlatih otroških dneh“. Tudi meni se je že zgodilo, da so se mi ponevedoma orosile oči ob spominuna zdavnaj minule čase, na obraze, ki jih ni več, na kraje, ki so mi bili dragi.