nova beseda iz Slovenije
voziti v mesto ...« Učitelj se je razvnel in | zadovoljno | opazoval navdušeno svetlikanje v Lovrekovih | A |
štabni kuhinji pa do sitega naje. Lovrek se je | zadovoljno | muzal in se brez odlašanja utaboril v dodeljenem | A |
pograbljene in oplete, dvorišče pometeno. Starec je | zadovoljno | pokimaval in se celo nasmihal, dokler se ga | A |
ali kaj.« »Tako, tako,« je mrmral Miklausin | zadovoljno. | »Ali si že s kom govoril?« | A |
lehe, na zelene loke. Srce Aleševo je bilo | zadovoljno | in je hvalilo Boga, ki je blagoslovil to zemljo | A |
v tem smradljivem jarku!“ Muzal se je tako | zadovoljno, | da so se mu napravile dolge stezice okoli oči | A |
kdor bi pogledal to nedolžno, nevedno, z vsem | zadovoljno | osebico. ”Tu je ‚Hôtel Lloyd‘! Stanka je | A |
poeziji in življenju v tonih“. Gospa mama je | zadovoljno | kimala in s ponosnim nasmehom krog usten šepetala | A |
midva sama, Edvard in jaz, opravila tvoj posel, | zadovoljno | in ljubezni v slavo?“ ”Kakšen posel?“ se | A |
lica polna in zdrava, da gledajo oči mirno in | zadovoljno. | ”Nisi posegel v zvezde, še segal nisi mednje | A |
In od vseh strani grmi: ”Slava, slava!“ | Zadovoljno | se smehlja gospod Poprtnják, zadovoljnost mu | A |
ploščati nos. Njegove majhne, vljudne oči so se | zadovoljno | smehljale, kakor bi hotele vsak hip pritrjevati | A |
sejali so, ko je bil čas in žetev je pod streho; | zadovoljno | in ponosno se smejejo oči izpod sivih obrvi | A |
bi mi videl natanko v obraz, nasmehnil se je | zadovoljno | in je hitel dalje; mudilo se mu je pač, doma | A |
debel kos mi je sedel nasproti in je cmokal | zadovoljno | z mastnimi ustnicami ...Tako velik rodoljub je | A |
Prosim?“ Frfila se je smehljal | zadovoljno | in samozavestno. ”Ali ste čitali?... | A |
Ali ne zavedajo se svoje gnusnosti; mirno in | zadovoljno | se prevračajo po luži in glas ostane otroški | A |
Zakaj se ne oziram z veselim pogledom, zakaj ni | zadovoljno | moje srce?...“ | A |
Zasvetile so se mu oči, ustna so se mu nasmehnila | zadovoljno | in poželjivo. Večerna zarja je ugašala za | A |
oči so buljile v občinstvo pol plaho in pol | zadovoljno. | Komaj se je zasmejal, se ozrl, mu je priletela | A |
režal dalje, oči so gledale prav tako plaho in | zadovoljno. | Spet klofuta. | A |
moški vstali, zleknili so vratove in se muzali | zadovoljno. | Ženska se je poklonila nalahko, brcnila je z | A |
Izbrali so me, pa sem moral!“ se je nasmehnil | zadovoljno | Petrin. ”Misliš torej, da jo kmalu dobimo | A |
Valentin --“ Gospod Valentin se je zasmejal | zadovoljno | in ves obraz se mu je svetil. ”No, glejte | A |
razmerami.“ Pogledal je v ogledalo in se je | zadovoljno | nasmehnil. ”Dobro! | A |
Kadar ga je božal po licih mrzli nož, je mežikal | zadovoljno | s svojimi skritimi očesci ter se zdaj pa zdaj | A |
čital in njegove očí so se smehljale prešerno in | zadovoljno... | To je bil človek, pijanec Neron! | A |
stresel!“ si je zaželel Tone in se je smehljal | zadovoljno. | ”Kako bi pač pogledal?“ | A |
človek malo, prav majčkeno razjezi ter se obenem | zadovoljno | nasmehne, zato ker ga predrznost ni dregnila | A |
greh!“ Mèl si je premrle roké ter se tiho, | zadovoljno | smejal. ”Ne vem, če je bil smrten greh, ali | A |
stal kmet, prižigal si je pipo in je mežikal | zadovoljno. | ”Tákle bi rad svet prevračal! | A |
Župan se je smehljal zmerom enako, tiho in | zadovoljno, | s tresočim podbradkom in skritimi očmi. ”Kaj | A |
je treba pametnemu človeku, da živi srečno in | zadovoljno. | Tvoji talenti niso presilni, vznemirljivi; tvoje | A |
kako imeniten fant sem!“ In nasmehne se ženska | zadovoljno, | če ga ugleda od daleč ter pričakuje poskočne | A |
prekinila z glasnim smehom in vmes se je čulo | zadovoljno, | hudomušno hihitanje.Gradar se je vzpel visoko | A |
Nihče nič ne sluti!“ Smehljala se je | zadovoljno, | ko se je oblačila.Oblekla je pisano, vso rožasto | A |
njegov široki obraz se je smehljal prijazno in | zadovoljno, | in v glasu ni ostal niti najmanjši sled prejšnje | A |
in Job je zatisnil oči ter se v polusanjah | zadovoljno | potapljal po trebuhu.Danes ni bilo prepričanja | A |
se, prosim te: -- koliko ljudi živi srečno in | zadovoljno | brez najmanjšega prepričanja.In kakšni ljudje | A |
z neugnano silo po njih uresničenju ter takó | zadovoljno | in z mirnim, veselim srcem prekoračili most | A |
vdal življenju, srd in sram; živel je že čisto | zadovoljno, | čutil ni nikakih okov in želel si ni nikake | A |
polagoma slačil, se je smehljal zmerom bolj | zadovoljno. | Prej gosposka, dostojna suknja je visela zdaj | A |
stopi predme v vsi svoji krasoti. Srce mi je | zadovoljno, | ker se mi zdi, kakor bi gledal same ljudi, kateri | A |
strah pred tistim daljnim ognjem, da sem se | zadovoljno | zaklenil v ječo, kakor si temnejše in gnusnejše | A |
velike osuplosti. Tujec se je smehljal zelo | zadovoljno | in zelo hudobno. ”Kaj ? | A |
dela, kakor ga hvali Bajt, ki živi mirno in | zadovoljno. | Nobene poti ni več naprej, ne navzgor; kamor | A |
hodijo drugi mimo tebe. Kaj ni to mirno in | zadovoljno | življenje? In spoznal je, da je ostal tujec | A |
na pravi poti. Saj praviš, da živiš mirno in | zadovoljno. | “ ”Da, mirno in zadovoljno živim,“ je odgovoril | A |
da živiš mirno in zadovoljno.“ ”Da, mirno in | zadovoljno | živim,“ je odgovoril Slivar hitro in z neprijaznim | A |
nazadnje je zavzdihnil, kakor napol resnobno, napol | zadovoljno | zavzdihne človek, kadar bere posmrtnico. | A |
se je Pasar in nato se je zasmejal široko in | zadovoljno. | »Vedomec - dobro si jo krstil. | A |
Jurij prešteva svoje denarje. | Zadovoljno | se smehlja in stopa hitro naprej, čeravno se | A |
rejeni vsi šentflorjanski farani, ker je bilo | zadovoljno | njih srce; in obilna je bila bira. Tako je | A |
premerila gosta od nog do glave in se je nasmehnila | zadovoljno. | ”Ne poznam te, gospod, ampak zdi se mi, da | A |
stal za mizo mladi gospod in se je smehljal | zadovoljno; | poleg njega je stal kozjebradi, krivogledi gospodar | A |
proti vasi, Katra pa na Peč. In ves čas se je | zadovoljno | smehljala predse in z vidno radostjo je postajala | A |
je bil postavil za se na okno; zato je nekam | zadovoljno | in objestno motril ostre črte, naproti mu sedeče | A |
In četudi, moli za gospodarja.« In odšel je | zadovoljno | se smehljaje. Zasmilila se mu je bila deklica | A |
Anica zelo dobro spala. Stari paznik je kimal | zadovoljno | z glavo, in ko mu je ponudila kozarček vina | A |
Položila je roke v svoje krilo in vzdihnila | zadovoljno | trudna.Vikar je stal od daleč. | A |
Ljudje so se razšli. Valentin si je | zadovoljno | mel roke, da so mu hreščali suhi prsti.Šel je | A |
povedati. »Je le zalegla moja beseda,« si je dejal | zadovoljno | Andrej, »naj ne sili naprej, ki ima otroke. | A |
»Ja, je res že velik, tale naš Ivanček!« je | zadovoljno | prikimal ata in me vzel v naročje.»Poglej, poglej | A |
Bil je seveda ves čas z mano. | Zadovoljno | mi je prikimal, češ: res je, odrasel si, moj | A |
kljub temu« me je sicer zabolel, a sem se vseeno | zadovoljno | naslonil nazaj.Ukor mi je podpisala mama, drugo | A |
naprej. »Dobro, dobro...« je zamrmral očak Triglav | zadovoljno. | »Samo da ste vsi zdravi in vsi na svojem mestu | A |
Če me je kdo vprašal, ali je to res, sem mu | zadovoljno | prikimal, da je. Rezultat mojega postavljan | A |
»No, pa si le prišel v moje okrilje!« mi je | zadovoljno | prikimal od daleč, čutil pa sem, da bi mi najraje | A |
postavil pred proštom. Le‐ta pa se mi je samo | zadovoljno | smehljal... KAKO DOBITI BOGATEGA | A |
Kako lahke se mi čutijo kosti!« pristavil sem | zadovoljno. | »Ne čudi se!« odgovori mi angel, »saj so bile | A |
častitega gospoda »strožje observancije« naposled | zadovoljno | obtičalo na nje licu. »Ta bodi gospodinja na | A |
To sem ji tudi v obraz povedal, tako da se je | zadovoljno | zasmejala. V tem pogledu ste ženske vse enake | A |
tudi.« »Kar ima od tebe,« je dodal gospodar | zadovoljno. | Hišna vrata so se lahno odprla; gospodar in | A |
steklenico predme na mizo, je prisedla ter vprašala | zadovoljno: | »A ni fletno pri nas?« | A |
razneslo! Pri jami je sedel Boštjan ter dejal | zadovoljno: | »Med sršene si zašel! | A |
kruha!« Ko je kruh spravil, je spregovoril | zadovoljno: | »Za danes je dosti! | A |
vodo. »Takšno kosilo imam rad,« je dejal ta | zadovoljno, | stoječ sredi Ločilnice.»Prej mi je bilo vroče | A |
in odjahali iz vasi. Vitez Hohenburg jima je | zadovoljno | izpregovoril pri odhodu: »Vidite, svetla grofica | A |
tem, kako je bilo ljubljansko meščanstvo tedaj | zadovoljno | in navdušeno.In kako tudi ne? | A |
19 . / Po svoji večini pa je bilo občinstvo | zadovoljno | in veselo.Največ zaradi tako imenovanih turških | A |
skoraj vtaknil v okusno jed ter izpregovoril | zadovoljno: | »Dobro diši ... per dio!« Štonglajtar je kar okamene | A |
večeru. . / . / stran 185 . / Stari Češko se je | zadovoljno | naslonil v voz, položil roki okrog obširnega | A |
sam vedel!« »Hvala Bogu,« je dostavil stari | zadovoljno, | »da govoriš francoski, drugače bi s tem Rusom | A |
pred svojo lopo ter se smejal. Potem se je Mina | zadovoljno | odpravila na svojo stopnico, vzela zopet v roke | A |
frančiškanski svetnik!« je izpregovoril gospod Ciril | zadovoljno | ter porabil še zadnjo priliko, da je v hitrici | A |
rogove nosi, je pa res prezgodaj!« Vse tri so se | zadovoljno | smejale.Takoj pa so se vsaj pri dveh vzbudili | A |
hat ka Mund, der Oesterreicher hat a Goschen!’ | Zadovoljno | se je smejal in, ko sem bil že v drugi sobi | A |
naj tem roparskim pticam pove, da občinstvo ni | zadovoljno | z njih vedenjem in da hoče na plesu, katerega | A |
»Poglej!« je izpregovorila gospa Češkova | zadovoljno, | »za te kričave ljudi ne mara.Dober in pošten | A |
spremljevalca po stopnicah navzgor ter mu dejal | zadovoljno: | »Saj so vendar dobri ti mladi volkovi!« | A |
se bo dalo gledati po volji božji!« dejal je | zadovoljno. | »Nikar mi ne zamerite, gospod!« s temi | A |
hišni sin Viktor, in vse se je smejalo in bilo | zadovoljno! | Tolažil sem se, da postanem zakonito polnoleten | A |
nekaj prede, ljubi Malec moj, ha, ha!« reče | zadovoljno | in tako glasno, da je tudi Ana umela njegovih | A |
posebnega zapisati. Agata mi je napravljala | zadovoljno | življenje ‒ to je res.Na kaj drugega nisem mislil | A |
take reči kot nalašč. Zaiskrile so se mu oči in | zadovoljno | je odgovoril: »Pa res rad plešem!« Še je dostavila | A |
Poslušalstvo je bilo s tem odgovorom prav | zadovoljno. | Smeh se je oglašal v ženskih vrstah in predvsem | A |
žalostni Miha ob malem ognju. Srebala sva čaj in | zadovoljno | zrla v krajino. Tam pod Blegašem nad globokim | A |
hiše, pa sem živel malone prav tako veselo in | zadovoljno | kakor tisti večer, ko sem Gašperčka pri vežnih | A |
se je zarežala. Končno je škatlo le odprla, | zadovoljno | plosknila in izvlekla lesketajoče darilo.»Starga | A |
bo Fredo rignu al ne. In ko (seveda) ni, je | zadovoljno | podrsala z dlanmi in nadaljevala: »Evo, tih | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |