nova beseda iz Slovenije
pa ravno Planice! Prav je bilo ‒!« Gab si je | zadovoljno | pomencal roke in v svojem veselju stopal z noge | A |
šel po koči, potem se pa vrgel na pograd in se | zadovoljno | zleknil.Mežikal je z očmi proti ognju in se | A |
dvojno. »Invalidi smo radi maščevalni,« je | zadovoljno | zamrmral sam pri sebi in odkrevsal. | A |
hrabrega partizana; vzela sta se in srečno in | zadovoljno | živita.Tudi Franc se je po vojni oženil na kmetijo | A |
hitro mimo, da smo se kar čudili. Kar lepo in | zadovoljno | smo živeli na tej kmetiji, do te vojskine kolobocije | A |
Jožetu, ga pogledal v obraz, mu pomežiknil in | zadovoljno | dejal: »Pravijo, da bosta prišla samo dva kamiona | A |
stran 27 . \/ »Kot nalašč za čez mejo,« je | zadovoljno | vzdihnil Bergantov Tone.Ko je prišel v Storžič | A |
zemlja, kjer so stotine let živeli mirno in | zadovoljno, | skromno in varčno, bogaboječe in cesarju vdano | A |
proti domu. »Veliko ste mi povedali, oče«, je | zadovoljno | dejala Milka. Od takrat je redno obiskovala | A |
plen tistim, katere so oropali.« »Da, da,« je | zadovoljno | pritrjeval razbojnik, »in ko bi ne vedel, da | A |
moreta približati.« Juri se je pri teh besedah | zadovoljno | nasmehnil, kakor da mu je ta vest v posebno | A |
je med tem hodil po obednici sem in tja in si | zadovoljno | mel roke.Po obleki je bil podoben bolj ženinu | A |
Juri, ki je še vedno stal za zagrinjalom, se je | zadovoljno | zasmejal, ko je ujel te besede, ki so mu razodele | A |
gledal v tla. Drugi so si namigovali in se | zadovoljno, | skoro veselo spogledovali.Vse zasebne koristi | A |
in gleda za njim. Zasmejal se je veselo in | zadovoljno | in pozdravil s klobukom, potem pa pognal konja | A |
brodu. Čez nekaj časa ga je dohitel Mitja in | zadovoljno | poročal: »No, to pot pa ni bil boj zastonj | A |
krivico, ali opat mu ni verjel. Matija se je | zadovoljno | vrnil v svoj stolp, in ko se je Andrej Rovan | A |
je pametno govorila,« se je smejal opat in se | zadovoljno | stegnil za grmovjem. »To dekle je zalo, jako | A |
zaupnosti. Prinesel je bil bučo vina na hrib in | zadovoljno | srkaje rujno kapljico sedel v izbi ter dražil | A |
bo več norcev zbijal na tem svetu,« je dejal | zadovoljno. | »Tako sem ga zadel, da teče od njega kri kakor | A |
in vse vprek vpiti na Matijo, ta pa se je le | zadovoljno | smejal, kakor vselej, kadar je kako poredno | A |
Tako je govoril Matija in potem odkorakal | zadovoljno | žvižgaje v temno noč. | A |
Vam ni treba vedeti.« »Tako pa pojde,« je | zadovoljno | prikimal notar. »Opat Peter bi potem svoje trdil | A |
drog ravno nogo in jo ogledoval prijazno in | zadovoljno. | Bila mu je dokaz njegove skrbi in marnosti. | A |
Tolmaja gleda dobrohotno vanj in tam dalje se | zadovoljno | smehlja debeli in rdeči Zaplotar.Ti ljudje, | A |
malimi stopali. Častnik Megušar gleda kvišku, | zadovoljno | požvižgava in umika desno nogo dolgi sablji | A |
smrdljiv in kosmat. Kmet potrka ob mizo in se | zadovoljno | zahohota: ‒Ugnal sem samega hudiča, mlinar! | A |
miren, čelo kakor odprto, a oči spijo tiho in | zadovoljno. | Mati zaveže lase v ruto, obleče jopo, pogleda | A |
izjavo. »Bog jo je dal!« govori hvaležno in | zadovoljno. | »Pozna se, da jo je Bog dal! | A |
na desno, zdaj malo na levo, smehlja se prav | zadovoljno, | gleda z mežikavimi in črnimi očmi v gospodično | A |
Da je vse to nos opazil, je že zapisano. | Zadovoljno | je stisnil kožo proti koncu v gube, razprl je | A |
tiho v svojo sobo in legel. Spal je sladko in | zadovoljno. | II V kavarno je zahajal po kosilu, da je bral | A |
posmejal samemu sebi. Ti si grd človek, je mrmral | zadovoljno. | Kaj pa delaš? | A |
bi čital dalje. ‒Zdaj je vendar konec, mrmra | zadovoljno. | Upajmo! ... konec je. | A |
namenilo življenje? Nesrečno bitje sem, nikoli | zadovoljno. | ‒Poročnega prstana nimaš še na roki, pravi Tina | A |
Vidiš, Ciril,« je rekel in gledal dobrohotno in | zadovoljno | svojo ženo, »poslušaj zakonskega moža!Prvo na | A |
izjavo. »Bog jo je dal!« govori hvaležno in | zadovoljno. | »Pozna se, da jo je Bog dal! | A |
je nima, pa postane njegovo življenje lepo in | zadovoljno. | Poleg tega pa je tudi tako: dokler žena ne ve | A |
izve, ni nikoli varana. Tej svoji misli se je | zadovoljno | nasmehnil, vzel klobuk in palico, zaklenil pisarno | A |
njegovi hoji se je zbudila in ga prijazno in | zadovoljno | pozdravila. »No?« je rekla. | A |
miren, čelo kakor odprto, a oči spijo tiho in | zadovoljno. | Mati zaveže lase v ruto, obleče jopo, pogleda | A |
Da je vse to nos opazil, je že zapisano. | Zadovoljno | je stisnil kožo proti koncu v gube, razprl je | A |
Tako je na svetu, gospodična!« Govori, gleda | zadovoljno | okoli sebe, vzame klobuk, ki leži v jaslih, | A |
Z rokama si obriše usta. | Zadovoljno | stegne noge.Popraska se po hrbtu. | A |
gospodar. Vojaki so zmeraj s svojim ljudstvom, ta | zadovoljno | odgovori na Stanetovo ponudbo. Stane | A |
Verjel sem ji. | Zadovoljno | sem puhal in je nisem več spraševal.Tako ali | A |
smokvami, namočenimi v žganju. Oblizuje si prste in | zadovoljno | momlja.Potem se loti kruhkov in sira. | A |
vojščaka preplavi blažen nasmeh, premika ustnice in | zadovoljno | nekaj mrmra, sulico izpusti in z rokami strastno | A |
prostodušno smejal naravnost iz želodca in se | zadovoljno | trepljal po trebuhu.Imel sem srečo, da je imel | A |
zgodilo, da sem bruhal kot vidra.« »Prav,« je | zadovoljno | rekel Edi.»Ne vem pa, kako bo, ko se boš tudi | A |
sem jo dobil od apotekarja. »Tako,« se je | zadovoljno | potrepljal po žepu in se odpravil. »Vidva s | A |
Grumovemu Janezu.« »Tako se dela,« me je Vinko | zadovoljno | udaril po rami.»Samo da boš zmerom vedel, pri | A |
nekam predse, čeprav se je nekje globoko v sebi | zadovoljno | muzala. »Kaj pa vaša soseda Srakarjeva Francka | A |
zanjo. . / . / stran 80 . / Med lizanjem | zadovoljno | mrmra in oči se ji svetlikajo kot žareča ogla | A |
oglavnika. »Vidiš, tako je prav, tako si mi všeč,« | zadovoljno | de Neona, ko ji brez težav nastavi pravšen obseg | A |
proti Lovcu in nas povabil za sabo. Jasna je | zadovoljno | zaploskala, kajti od tam do Dalmatinove ni bilo | A |
jezno pokazal name, »zgubi se mi k frizerju.« | Zadovoljno | sem pobral svoje stvari in pohitel čez Kongresni | A |
usti poslušal. »To je zdaj opravljeno,« je | zadovoljno | govoril Šanaj. »Z laserskim curkom je možno | A |
glasovalne tehnike, si je vladnik Najze Švedrkon | zadovoljno | mel roke: zdaj je končno imel svojega človeka | A |
pa ste bili vendar srečni,« omenil je Kodrân | zadovoljno. | »Včasih - ako se jasni hipi v življenju | A |
se ne bi, sicer nekam zaspano, a vendar tako | zadovoljno, | oziral skozi okna v jasno jutro, ki je razprostrlo | A |
nam družbi sedel lekarnik Štipko Zgaga in se | zadovoljno | smehljal, ne čuteč dovtipov, ki so jih zbijali | A |
Pet litrov je pa vendarle neslo«, mrmral je in | zadovoljno | zaspal. Ne tako Štipko Zgaga. | A |
pogledal neprijaznega Migomiga, potlej je pa | zadovoljno | zakrulil in se jel naslajati z zdrobljeno bučo | A |
dolgo, da bi bilo s posameznimi deli čezinčez | zadovoljno | troje mož; Lil pa je bil tako kratek in droban | A |
hiše. »Bog ne daj!« mi odgovori sveti Peter | zadovoljno; | sit je pa že tako, da se mu kolče na glas. | A |
grižo. Tako je torej gospod Luka srečno in | zadovoljno | živel v Ljubljani.Njegovemu nosu se je zopet | A |
večer tudi za pol mernika cekinov!« se namuza | zadovoljno | in zažene perišče peska na zaprto okno. »Kdo | A |
manjka, pa bi govoril oba deželna jezika!« | Zadovoljno | je pogledal potuhnjeno mežečega psa, ki ga je | A |
in nevesti in vsem skupaj, pa še meni, da bom | zadovoljno | živel z mlinarjevo Anko!« Pred Zvezdo je spet | A |
slamico. Roke je leno tiščal na hrbtu pa kaj | zadovoljno | povzdigaval svoj potlačeni nos. »Živja, mi ga | A |
uživala kar tako tiho, brez zabavnega pogovora. | Zadovoljno | cmokaje je pripovedovala, kako se ji je posrečila | A |
vohljal po odpadlem listju in travi ter se znova | zadovoljno | povaljal po rumeno zelenem mahu in vonjavem | A |
hočem tvojemu vabilu.« »Dobro, zelo dobro,« je | zadovoljno | odvrnil Uzeir aga. »Kdaj pa odrinemo?« | A |
Osman paša je govoril z debelim Tahirom in | zadovoljno | gledal Omarja. Dolgi Ejub je miril visokega | A |
Tvoje priznanje me veseli, posebno veseli,« je | zadovoljno | kimal pohvaljeni veseljak na škripajoči klopi | A |
ni ostal doma, kjer je živel lepo, mirno in | zadovoljno, | če ga ni ujezila katera izmed četvorice njegovih | A |
samo srajco je imel belo. Tak je bistro in | zadovoljno | gledal izza ščipalnika.Nevesta Koprnela je držala | A |
obema rokama pipo ter tako . / . / stran 6 . / | zadovoljno | kadi venomer, kakor bi se za ves svet ne pečala | A |
zopet po čelu do oči. Oče medtem mirno stojé in | zadovoljno | gledajo svojega edinorojenca.Ta bo pravi mož | A |
jih pazljivo od vseh strani ogledujejo, potem | zadovoljno | z glavo pokimajo in jih Tilku pomolé.Ta zdajci | A |
lice se mu zopet potegne, ko ga oče začnejo | zadovoljno | odspred in odzad ogledovati in mu raztreseni | A |
bilo današnje jutro še toliko bolj srečno in | zadovoljno. | Le kaj bi človek delal, mislil, če bi ne imel | A |
poglobljen sam vase. Bomo videli ... bomo videli,« sem | zadovoljno | lahko zaključila misel. Slušatelji nismo bili | A |
Ali je prav?« »Zelo dobro,« sem rekla | zadovoljno, | »tokrat imaš res dobro zamisel.Greva, na delo | A |
zanesljivosti. . / . / stran 9 . / Ignacij si je | zadovoljno | mel roke.Tokratno naročilo je presegalo vse | A |
daleč pa je zaklical: »Kar tako naprej! Oh,« je | zadovoljno | zavzdihnil, »kako ljubim to deželo.Tako majhna | A |
znova pretresena in besna. Moj šef se je samo | zadovoljno | nasmihal, ko je imel navado reči: »Samo takšni | A |
Pretipal je vse žepe na svoji safari jopici, se | zadovoljno | nasmehnil in v robec zavil droben listič.Še | A |
ga je že čakal Anatol. »Vse je urejeno,« je | zadovoljno | rekel, »stanovanje pripravljeno, služabnici | A |
zastiral kot hrust močan in velik moški. Ksaver je | zadovoljno | predel predse, ko je razmišljal, kako se tema | A |
živa ... ostalo bomo že uredili.« »Ahhh,« sem | zadovoljno | vzdihnila, ko sem sedla na svoj stol v pisarni | A |
hitro ... prosim,« je rotil Vladimir. »Aha,« je | zadovoljno | vzkliknil Pegam, »on nama bo pojasnil, kaj in | A |
svojo ekipo sedel pod velikim sončnikom in se | zadovoljno | smehljal. »Razstava v parku je dvignila Slovence | A |
kar smo jih dobili na kriminalistiki,« je še | zadovoljno | razpredal.Vendar to ni nikogar zanimalo. | A |
Vse je bilo odvisno od njega. Šef se je | zadovoljno | muzal, srkal kavo in vedel je, da se tudi tokrat | A |
belih krvničk,« je odvrnil šef. »Ah,« je skoraj | zadovoljno | odvrnil višji inšpektor, »to je premalo, daleč | A |
s katero je živel še dolgo dolgo srečno in | zadovoljno. | Deklica in pasjeglavci Tačas, ko so bili še | A |
ga nikomur ne zavidam, jaz pa lahko mirno in | zadovoljno | živim ob tem, kar mi bo dala očetova ljubezen | A |
brat pa je še dolgo živel na gradu srečno in | zadovoljno | s kraljevo hčerjo. O junaškem kovaču Oče je | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |