Bril ga je vsako jutro dvorni brivec Porfirij, kajti kralja so kocine takó ščegetale, da ni nosil v svojemživljenju ne brade ne brk. Kadar ga je božal po licih mrzli nož, je mežikal zadovoljno s svojimi skritimi očesci ter se zdaj pa zdaj obliznil z jezikom po debeli spodnji ustnici. To so bili njegovi najlepši trenotki.