nova beseda iz Slovenije
Prav lahko bi se že ostrgal!« »Že ostrgal?« je | začudeno | zamežikal Matic. »Seveda. | A |
Jaz se bom tebe!« »Bom tebe ...« je | začudeno | ponovil, se oddahnil in stegnil roko. | A |
sami pokadili ...« »Kako - sami pokadili?« je | začudeno | vprašala žena. »Kako? | A |
ki je še zmeraj sedel na kamnitni mizi ter | začudeno | mežikal s svojimi velikimi, nejasnimi očmi. | A |
oči, je videl, da je okrog njega vse rumeno. | Začudeno | je zamežikal in minilo je precej časa, preden | A |
leno dvigal samo še belkast dim. Matic je spet | začudeno | zamežikal, a naj si je še tako mežikal, videl | A |
kod se mudi! ...« je vzdihnil Vogrič. »Kdo?« je | začudeno | vprašal Čargo, ki ni še nikdar razumel nobenega | A |
kje srečali mlado žensko s Srečo. Vsi so ga | začudeno | gledali.Revež se je vsem smilil. | A |
se vzameva!« Tildica se počasi ozre ter ga | začudeno | in nejeverno pogleda. »Čas? | A |
Gut!« ga zviška prekine Kutschera. Bichi ga | začudeno | in preplašeno pogleda. »Los! Nach Baccia | A |
stopita k bajti. Ustavita se dober meter pred | začudeno | in odrevenelo gručo.Kutschera premeri vse po | A |
ga prosil, naj se vendar potegne zanj. Sova | začudeno | pogleda okrog sebe nato pokaže Giusta in jezno | A |
kdo drzne ogovarjati, ne da bi bil vprašan. | Začudeno | se ozre v Bichija, ki pomenljivo prikima. | A |
. / na_svoji.061 . \/ . / Sova se dvigne, | začudeno | pogleda Staneta in komandanta, pokaže za Tonetom | A |
življenja bi dal, če bi lahko zakričal.« Vsi ga | začudeno | gledajo.Tone plane k njemu in mu zamaši usta | A |
Nančiko, ki še vedno sedi na ožganem tramu in | začudeno | gleda okrog sebe. Obraz se mu razžalosti. | A |
prišla k sebi, kaže Drejca ter presenečeno, | začudeno | in ponosno ponavlja: »On ... | A |
stoji in napeto gleda na svojo uro. Boris | začudeno | strmi vanj. Tiktakanje stenske ure enakomer | A |
kvišku, a se takoj spet sesede ter obupno in | začudeno | pogleda po sebi. Na stegnu mu zeva široka rana | A |
njegovo puško in zleze k Tonetu. Tone ga pogleda | začudeno | in hkrati zaskrbljeno. Zavoglar počasi | A |
Doma sva.« »Kako - doma?« | začudeno | vpraša Nančika. »Kako? | A |
onemelosti. Obrekarica dvigne glavo k možu in ga | začudeno | pogleda.Nato se zdrzne in začne drseti ob njem | A |
nad njo. Obrekarica ga še enkrat pogleda in | začudeno | vzdihne: »Nejc! ...« | A |
»Izgini! ...« Boris ga | začudeno | pogleda, a očka Orel ga hitro potisne za hrbet | A |
reče skrivnostno. »A?« zazeva Boris in ga | začudeno | pogleda. »Po morju diši,« mu odgovori | A |
»S tanki ...« Sova ga | začudeno | in nejeverno pogleda: »S tanki? ...« | A |
23 .. . \/ . / »In sploh povsod enaka,« je | začudeno | zamomljal Matic, ki je zmeraj ponovil zadnje | A |
srečno povedal norček. »Zdaj bom umrl?« je | začudeno | ponovil Enaka Palica. »Tantadruj, jaz | A |
24 .. . \/ . / »Župniku bom povedal,« je | začudeno | ponovil Enaka Palica. »Tantadruj, sam | A |
resno zavrnil Hotejec. »Mislite, da ne?« ga je | začudeno | premeril Lokovčen, kakor bi se tudi Hotejcu | A |
35 .. . \/ . / trznili, vzdignili glave in | začudeno | pogledali v čudno bitje, okrašeno s kravjimi | A |
daleč kličejo glasovi. Počasi je odprl oči in | začudeno | pogledal okrog sebe.Svet je bil ves tuj, ves | A |
»Tantadruj, zastrupil?« je ponovil ter jih | začudeno | gledal, zakaj bili so šele otroci, a vendar | A |
oči, počasi zasukali glave ter pogledali tako | začudeno | in tako strogo, da se je Tantadruj ustrašil | A |
oblačiti. Ko je stopila v kuhinjo, jo je Kih | začudeno | pogledal in dejal: »Kam te pa hudič | A |
stresel Kobilčerja za ramo. Kobilčer pa ga je samo | začudeno | pogledal in naprej prebiral pedale in plesal | A |
se je vsa vas zbrala na levi strani, najprej | začudeno | trznejo, nato pa odrevenijo, ker se vanje upirajo | A |
leseno, mleko pa brez vsakega okusa. Trohovka je | začudeno | odkimala,odložila lonček in se začela napravljati | A |
Tak! Tak!« je pritrdil klopotec in nekam | začudeno | strmel z visokega suhega vrha. Trohovka | A |
»Na kozo sem pozabila, na kure in na vodo.« | Začudeno | je zmajala z glavo in se vrnila.Vrgla je kozi | A |
temveč sam težki svinec. »Kako pa to?« je | začudeno | pomislila Trohovka in ostrmela.Strmela je dolgo | A |
bil pod izbo, in odvezala kozo. Koza jo je | začudeno | pogledala, a ni marala iz polmraka, čeprav jo | A |
iz kuhinje pritiskajo v izbo k mladini ter se | začudeno | spogledujejo, češ od kod nenadoma ta prijetni | A |
pomlel s čeljustmi in spet pljunil, in spet | začudeno | zmajal z glavo in vzkliknil: »Ni hudič!« | A |
zagrebel v slamo, se s svojimi velikimi črnimi očmi | začudeno | zamaknil v blatno, tu pa tam še zasneženo pomladansko | A |
nosnico, se obrnil v stran, pihnil vodo iz nosa in | začudeno | zmajal z glavo. »Obesil se je na čisto | A |
sama, se zamaknil v njegove velike črne oči ter | začudeno | in žalostno zmajal z glavo. »Pob, pogleda | A |
od golih korenin do bornih cvetočih mladik, | začudeno | zmaje z glavo in reče: »Lej, lej, hudiča | A |
domu. Na mostu je srečal Šmonovko, ki ga je | začudeno | pogledala, se nasmehnila in ga hudomušno vprašala | A |
zjočem se,« je sramežljivo priznal. Peter ga je | začudeno | pogledal, potem pa vstal, šel po sobi in si | A |
komaj je izpregovoril, sta ga Moj Jezus in Zinka | začudeno | pogledala.Polde se je izgubljeno ozrl okrog | A |
si kaj izgovoril?« je vprašal Peter. Venc je | začudeno | izbuhnil oči. »Če si si izgovoril stanovan | A |
Venca po licu. Venc je ostrmel, si pomel oči in | začudeno | pogledal svaka.Stisnil je ustnice, se potegnil | A |
Ti, zakaj pa je meni tako usojeno?« Peter je | začudeno | zmajal z glavo, vrgel lase s čela in trdo rekel | A |
ravnikarjevega strica in Venčka. »Kaj pa je?« je ta | začudeno | vprašal. »Porto Longone ...« je tiho poveda | A |
Striiic ...« je karajoče vzkliknil Venček in ga | začudeno | pogledal. »Pismonošo preklinjam,« se | A |
pokrov sinjega pomladnega neba. Tam je obstalo | začudeno | sonce in tiho gledalo na dno doline, na sredo | A |
»Durak!« In Venček ga ne bo več | začudeno | pogledal ter ga že stotič radovedno vprašal | A |
kokoši z visokim plotom. Petelin se je dva dni | začudeno | sprehajal po dvorišču, tretji dan pa se je le | A |
Ulica Lizike Jančar 32 Pavel Vatovic | začudeno | gleda predse, nekaj se hahlja, nekaj mežika | A |
prikazni tukaj ob steni na ulici, ko se sprehajalci | začudeno | ozirajo vanj.Svojo roko vidi, prste na koncu | A |
votlimi, nasmehljanimi očmi v zemljo in nebo | začudeno | se ozirajo vanju, o potnika daljna, rečejo, | A |
in pozabljali na privajeno previdnost in si | začudeno | ogledovali molčeče prizorišče pod seboj, prizorišče | A |
korak nazaj, nič hudega ji nista hotela storiti. | Začudeno | sta poslušala te goltajoče glasove.Zmedene, | A |
se smehlja, potem tale išče vas. Dekle ga | začudeno | pogleda in se skuša nasmehniti.Ustne v kotičkih | A |
nenadoma šepne ujetnik, rahlo zaveži. Stražar ga | začudeno | pogleda. - | A |
bojim, da ga ne boste potrebovali. Tujec ga je | začudeno | pogledal. - | A |
- Ostali boste? je | začudeno | vprašal. - | A |
špranjami se je utrnila. Stal je pred vrati in | začudeno | poslušal to nenadno tišino.Notri se ni prav | A |
- Kako? je | začudeno | vprašala. - | A |
Povsod so. Presenečeno so utihnili in se | začudeno | ozrli vanj. - | A |
je obupano oziral k Doroteji, oče in mati sta | začudeno | gledala, kaj se tu dogaja, zakaj so nenadoma | A |
večera. Ko je nekaj časa stal tam pri vratih in | začudeno | gledal ta ravs in kavs, je v njem znenada zavrela | A |
zarotah, ki so se množile pri Dorotejinem omizju, | začudeno | je gledal Matildo, ki mu je pripovedovala o | A |
obiljem prsi, z velikimi izbuljenimi zenicami | začudeno | gledala nenadno nočno prikazen.Nekakšna hlipavica | A |
kakor so ji bili naročili. Sedela je tam in | začudeno | gledala Rexa Archiduxa Austriae etc., kako stoji | A |
zblaznel, če bo stvar še trajala. Anton je | začudeno | gledal to besnenje in kričanje in ruvanje las | A |
Vstal je in za prvo hišo se je pot odprla. | Začudeno | se je ozrl krog sebe.Na nerazumljiv način se | A |
kljub temu stvari drugače zasukale. Galjot je | začudeno | gledal vriskajoče ljudi okrog sebe.Tulili so | A |
bliščavici. Galjoti so pustili veslanje in | začudeno | vzklikali.Agusin jih je skušal z bičem spraviti | A |
Proti jutru je prišel k sebi. | Začudeno | je gledal naokrog.Z roko je pokazal na čep v | A |
capin, ki v brezzobi Antonov MANE TEKEL FARES | začudeno | bulji? Kje je zdaj član zarotniške druščine | A |
spečega debeluha poleg sebe, da je zagodrnjal in | začudeno | pogledal po prostoru.V čudnem klokotajočem jeziku | A |
Neka ženska ga je razumela. Zmeraj bolj | začudeno | ga je gledala in zmeraj bolj so se širile njene | A |
potem je počasi vstal in se pretegnil. Oni ga je | začudeno | gledal.Ot se je zresnil in z mirnim glasom rekel | A |
vajen govoriti s konji in kravami. Vpraša Franc | začudeno: | Ja, kako pa to? Reče Johan žalostno: Ko pa | A |
posebej zato, ker je tam v visoki travi buljil | začudeno | kot kak koštrun. Pognal se je nazaj na konja | A |
blatom obrizgano belo oblačilo, Katarina zdaj | začudeno | posluša tja v majhnookno, stokajoči ženski glas | A |
padli ljudje. Moški zaječi ter splašeno in | začudeno | pogleda Mihaela v oči, kaže, da ne more razumeti | A |
dedit pauperibus. . / . / stran 137 . / | Začudeno | sta gledala svojega sina, svojega nekdanjega | A |
drugo roko ga tlesne po obrazu, nekje med očmi. | Začudeno | in naglo se moški umika proti vratom.Ženska | A |
kakšna jeza v mladi ženski. Ženska se umika in | začudeno | gleda široki hrbet, zajetno telovelikega polža | A |
Kakor da bi jo slišal, seže z roko k obrazu in | začudeno | gleda svoje zdaj okrvavljene roke, gleda jih | A |
vem, je rekla Katarina, je zdaj to važno? | Začudeno | jo je pogledal: Spraviti te moram od tod. Govoril | A |
sprejeti sporočilo križa, še teže in še bolj | začudeno | so opazovali rast njihovih naselij in cerkva | A |
glasno govori v svojem jeziku, da se ljudje | začudeno | ozirajo za njo, glasno in jezno sika predse | A |
. / stran 76 . / MORA JE ODPRT GROB | Začudeno | gledaš svoje roke, ki se nenadoma začnejo razmikati | A |
razmikati, čutiš, da so vlažne in da grejo narazen. | Začudeno | gledaš steklenico, ki ti drsi dol po nogah in | A |
Skupaj z rokami se potresa telo, glava pa | začudeno | niha sem ter tja.Najprej se smeješ, potem pa | A |
njegovega tuljenja, in se najprej postrani in | začudeno | umaknil, potem pa z repom med nogami tiho zbežal | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |