nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Ko je prišel prvič domov, da bi svojima nekdanjima očetu in materi sporočil, kako se je odločil, ju je nagovarjal, naj se odpovesta vsemu in vse razdelita revežem: dispersit, je rekel, dispersit, dedit pauperibus.
Začudeno sta gledala svojega sina, svojega nekdanjega sina, čemu pa naj se odpovesta, tej revščini, trem kravam, koščku gozda in travniku? Seveda nista mogla razumeti, nista vedela, da je svet velik, kar je vedel on, da mora biti človek še bolj ponižan, da je lahko ponižan, tudi če je revež, kakor hoče biti on sam, njun nekdanji sin, zato, ker hoče biti povišan, superior je bil zadovoljen z njim, tudi rektor kolegija, novic z zavihanimi rokavi se je odlikoval na vsakem koraku, njegova kandidatura je odlično napredovala, le tega ni nikomur povedal, da vse to sprejema in vse to opravlja tudi zato, ker bo nekoč opravil velika dela nekje drugje, na Kitajskem, tam so bile njegove misli, tam nekje ga je zares čakal Bog in vse tisto, kar
bo moral, kar je hotel zanj opraviti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani