vreden (301-400)

naš poglavitni vojarin Matija Gubec, ki je več	vreden	kakor devet in devetdeset grajskih in še nekaj	A
sam me mora izpustiti!« »In še bolj nabiti,	vreden	si in potreben!« »Tebi nič mar!«	A
Povej kratko, razločno in ponižno čakaj, ali si	vreden,	da te usliši, samo s tistim praznim in dolgim	A
Nič ni vedel o našem domenku na tem kraju.« »	Vreden	je, da zdaj zve vse.Kdo si, fant?«	A
dajal tiste lepe besede. Ko bi le kmalu dobile	vreden	odgovor!« »Ali se ti naglica ne bi zdela nekoliko	A
in lepa.« »O, tudi ženin je otorej, da je bo	vreden:	mlad je in močan, delaven in trezen.« »Da, pred	A
»O dobrotljivi Bog! Nisem	vreden	tolike dobrote.Povrni obilno mojemu dobrotniku	A
ohranil. Kdor ni usmiljen, tudi usmiljenja ni	vreden.	Torej pojdi, poišči si službe, kjer hočeš, pri	A
peljati do doma in z vsem ga hočem preskrbeti, ker	vreden	je tak kristjan žlahtnega srca.« Škof	A
prstan s takimi žlahtnimi kamenci, da je veliko	vreden.	Ko bi kdo meni vse to nazaj prinesel, mu rad	A
Kdor svojemu bližnjemu sreče ne privošči, ni	vreden,	da bi bil srečen.Zakaj si v srcu hudoben, ker	A
kar hočete, kaznujte me, kakor se vam zdi,	vreden	sem.Rajši umrem, kakor da bi v takem strahu	A
nevoščljivost me je zapeljala, velike kazni sem	vreden,	pa jo tudi rajši pretrpim, kakor da bi v takem	A
pravi: »Ali spoznaš in veruješ, da si kazni	vreden?	«Ludvik odvrne:	A
odpusti mi, odpusti mi tako krivico! Nisem	vreden	odpuščanja, pa če ne zavoljo mene, zavoljo Boga	A
storil? Spoznam, da tolikega usmiljenja nisem	vreden;	od vseh zapuščen sem že smrtne bridkosti okusil	A
letni dlaki. Nak. Je njegov kožuh kaj malo	vreden.	V drevaku se je zganil Bevsk. Ostrorogi ga je	A
ga bo kmalu naveličal rediti, lenuha, ki ni	vreden	crknjenega psa.Vedi pa, Ostrorogi, da za škodo	A
Karpom. . / . / stran 298 . / To je bil plen,	vreden	vseh jat pelikanov, kar se jih preletava po	A
tolarjev prineseš meni, vse drugo je tvoje, konj je	vreden	več kot trikrat toliko.Dobro pa jahaj, da te	A
pozvedovanjih prepričal, da je Štefan Poljak	vreden	mu zet. Rezika, katero je dobil oskrbnik v kuhinji	A
služabnik svete cerkve in vsega spoštovanja	vreden,	« pravi komtesa, ko sta z voza stopila.Hotel	A
Bogve kje je in kakšen. Tebe pa gotovo ni	vreden.	Nikdar te ni v resnici rad imel, samo hinavčevati	A
ima.« »Saj pravim, da tudi človek ni bil nič	vreden.	« Pavlini se solza utrne iz očesa.	A
mu je vsega zaupanja, spoštovanja in ljubezni	vreden	zdel.Znano je pa, da iz teh treh izvira prijateljstv	A
pošteno srce. Osrečil bode kako deklico in sam je	vreden	sreče in ljubezni. Ali nje ‒ ne more osrečiti	A
prepričanju, da splošni svet te ljubezni ni	vreden.	»Kdaj zopet pridete?« vpraša Leon.	A
Kako jih sme v rokah puščati človeku, ki ni več	vreden,	da bi hranil zapisane nje najblažje misli iz	A
ima ime in suknjo nosi na sebi, še zmerom manj	vreden	ko jaz ali pa ti, Obrščak, kaj ni res?Za koliko	A
spodnjih dveh pivcev: »Ti, Miha izpod Gaja, nisi	vreden,	da za mizo sediš.Ti si oderuh, tebe bomo dali	A
Martinek v tem trenutju svojega imena popolnoma	vreden,	kaj ti res je bilo na njegovem obrazu nekaj	A
zavidam ta biser, katerega morda ne bo tako	vreden,	kakor zasluži, in zato morda ne vé in ne bo	A
spoznal sem te, vem, da tvojega srca jaz še	vreden	nisem,« reče Lovre in živeje stisne njeno roko	A
sodnik. Zato le meni prepusti razsojo, ali si	vreden	ali nisi.Kaj meniš, da jaz sebe in svoje srce	A
da bi ga bila dala človeku, ki ga ne bi bil	vreden?	Tebi sem ga dala.	A
oči kakor nemogoče.« »Kakor ti govoriš, nisi	vreden	drugega, kakor da bi te malo ozmerjala.Jaz pa	A
človek pošten in dober, ostane pošten in časti	vreden,	naj ima kazno ali nekazno ime.Po imenu in po	A
delopust, ki neslanega kropa ne zasluži in ni	vreden,	da bi ga volk potipal. To je bilo res, da Lovš	A
kožo in moj denar, ki morda še celo iskanja ni	vreden,	da ste mi pisali, kar vam je povedal slepi Lovš	A
takega brata kakor jaz nima nihče na svetu. Ni	vreden,	da bi se ga kdaj domislil, ni vreden, da bi	A
svetu. Ni vreden, da bi se ga kdaj domislil, ni	vreden,	da bi ga kdaj iskal.Nikoli ga ne bom ničesar	A
pameten in dober in pošten. Ta golobrada šleva ni	vreden,	da bi na gnoju ležal, katerega Rojarjevi konji	A
nič storiti? Zato ker mu vest pravi, da ni nič	vreden.	Ko bi bil danes vedel, da ima on pravico na jeziku	A
delo, tega ne bode nihče kupil za sužnja, ni	vreden,	da bi ga gonili na Turško s seboj.Pogovarjaje	A
je bila preveč stopila v glavo. »Sicer nisi	vreden,	da sem te odrezal z zasluženih vislic; tudi	A
gremo,« rekó naposled eni, »kdor si ne upa, ni	vreden,	da je pri nas.« »Prav tako, jutri navsezgodaj	A
ne dá Turek drugega kakor nož v prsi; vrvi ni	vreden,	ker je za sužnja kakor jaz za meniha.Tedaj je	A
pa ima vendar kozel nad seboj, zato je kazni	vreden.	Hum, hum, to je težko soditi.«	A
drugega človeka, a vprašal ni, je li pa drugi tudi	vreden,	da trpi zanj. DESETO POGLAVJE Svetla luna je	A
včasih kamen, s katerem pastir zavrne kravo, več	vreden	kot krava.« »Prav je imel.	A
samo to ti voščim: Bog ti daj fanta, ki te bo	vreden.	« Marko je voščilo ponovil: »Bog ti daj fanta	A
voščilo ponovil: »Bog ti daj fanta, ki te bo	vreden.	«In še dodal: »Toda, drago te bo moral odkupiti	A
da se je ujel Volkančev pes, saj ni bil dosti	vreden,	in si zlomil nogo.In prav natančno je vedel	A
mama vzela konjarja Tomaža, ki je vseh fantov	vreden,	če pa Anco preživim, imava pa že midva z Bajtnikovo	A
tudi oče zeta dobiti, da bi mu bil po volji,	vreden	naslednik njegovega rodu, podpora njegovi hčeri	A
»Imel ga bom!« »Ali dosti ni	vreden.	Komaj tri goldinarje morda.«	A
»Nu, ali bo kaj?« »Nič bi ti ne dala, nisi	vreden,	da bi te pes povohal,« reče Marjeta, pa gre	A
nima s čim. Njegov oče, ki mu je vse zabil,	vreden	je, da bi skozi šibe dirjal,« pritakne star	A
letih in sem še zdaj tak. Vsak človek je sebe	vreden.	« »Pošteno vam govorim, oče sosedov,	A
imenu. Dobro je ta poznal, kateri človek je kaj	vreden.	Sprevidel je tudi, da smo Kranjci dobre duše	A
pa še ne pogledajo; in vendar je ta tobak več	vreden	ko vsi Hrvatje, ki so ga kdaj nosili, in vsi	A
»Ta, ta!« vpije Tekmec. »Ta je več	vreden	ko vsi kontrabantarji, ki s tobakom tapajo po	A
kontrabantarji, ki s tobakom tapajo po deželi, več je	vreden,	ko vi vsi in še jaz zraven.Zato ima pa polič	A
sem enkrat v pridigi slišal, da človek ni nič	vreden,	ki mrtvih ne časti,« pravi lesenonogi pivec	A
bi bili izvrsten odvetnik!« »In vi milovanja	vreden	nasprotnik moj!« »Kaj še!	A
ponudi. »Le vesel bodi, Jurca; ta fant je vseh	vreden,	kar jih je v vasi in v fari.« Ni treba omenjati	A
»Zakaj? Sem li obžalovanja	vreden?	« »Zato, ljubi moj, ker tudi še morda prideš	A
pravim, čemu ‒ ko je zanj tuj testament toliko	vreden	kot tvoj nos?« Miklavž je izustil nekaj nerazločnega	A
izpisek, izpisek ‒ prepis, ki ni črvivega oreha	vreden!	Kje pa je pravo pismo?!«	A
iz tega kaosa, ne najslabši, vendar tolikanj	vreden,	da sem iztegnil roko v vašo rešitev.« Stari	A
bregovih, narodu, kateri bi bil po svojih vrlinah	vreden	večje sreče in slave!Da, če gledaš deželico	A
bilo vedno bati, da najdete koga svojcev, ki je	vreden	graje ali pomilovanja ali morda še kaj hujšega	A
roke, smel je marsikateri sestavek, ki je bil	vreden	shrambe v urednikovem košu, mučiti še popravljalca	A
streho brez volje božje, onda si tudi ti dokaj	vreden	za Boga in človeštvo. Vreden si tem več, ker	A
za Boga in človeštvo. . / . / stran 267 . /	Vreden	si tem več, ker se je zli duh toliko zanimal	A
vedno ti sam in zatorej si sam sebi vedno več	vreden	nego vsi tvoji slučajni rojaki.Čemu torej ta	A
Mojega Ivana dom je bil cenjen na tisoč forintov,	vreden	je bil pol več.Ta tovornik ga je izdražbal za	A
še valovi vrgli na rešni breg! Ali si ti manj	vreden	nego li jaz?Torej razjasni se in loti se žganja	A
poslovimo z resnim vprašanjem, ali je Bohinj zares	vreden	tiste slave, ki mu jo pojo vsi Bohinjci in izmed	A
Smreke le počasi rastó, a so sončne in je les več	vreden.	Bajželj se je tiste dni nekam čudno motal, nikjer	A
same od sebe stisnile. »Nak, takega dekleta ni	vreden,	nak!« je mrmral v gluho reber in sopel po ozki	A
ki sije nate. Nak, grunt je le grunt, zmerom	vreden	skrbi in žuljev. »Bog pomagaj, kar skrbelo me	A
otrok kakor jaz sam. Učiti ga hočem, da postane	vreden	vaše ljubezni in vašega zaupanja.« Rožanje	A
lahko Bogu služi. Bog ti daj srečo, saj si je	vreden,	ker si tako dober otrok.O da ni mogel Martin	A
obetan si stanovitno srečo, ker čutiš, da si je	vreden.	A kaj govorim, kaj bi ti grenil vesela trenutja	A
boju mir in sprava in milost, kdor je milosti	vreden	ali potreben!Preden pa pride vojska, katere	A
kdo vam daje pravico tako govoriti? Radovan je	vreden	moje ljubezni, vreden kakor nikdo na svetu!	A
tako govoriti? Radovan je vreden moje ljubezni,	vreden	kakor nikdo na svetu!« »Ne pravim, da ni vreden	A
vreden kakor nikdo na svetu!« »Ne pravim, da ni	vreden,	vendar vi ga ne ljubite, Zora!« »Ljubim ga,	A
jabolka; jaz ne vem, ali nisi ti morebiti bolj	vreden	tega lepega imena! Bistroumni bralci te proste	A
kruh! Samo prositi ne; noben človek na svetu ni	vreden	najine prošnje!Vidiš, Brutus, kako lepo te učim	A
ki mlade pita ‒ kogar ne gane ta pogled, ni	vreden	človeškega imena. O človek, bodi dober, blag	A
takrat je sprevidel, kdo ga rad ima in kdo je	vreden	njegove ljubezni.Le tiho, nič se ne jokaj; če	A
jih je, ki so vredni ljubezni, usmiljenja je	vreden,	kdor po zemlji hodi.Potrpežljiv bodi z mladino	A
In vendar ni bil stari oče nič prav milovanja	vreden.	Ne da bi mu bil branil, svaril ga in krotil;	A
»Moj oče! Ne imenuj mi ga tako, Rosana;	vreden	ni tega imena; nikoli ni imel iskrice ljubezni	A
žalostno ga je bilo videti, usmiljenja je bil	vreden,	ali Rosana ni bila usmiljena.Prizadeval si je	A
Kdo in kaj sem bila jaz? Ti si bil	vreden	najboljšega dekleta.Kaj sem hotela jaz uboga	A
njegova beseda kakor gotov denar. Bil je pa	vreden	takega spoštovanja: skrbel je za svoje sose	A
sem, trudil ter učil se z veseljem, da bi le	vreden	bil tebe.Veselil sem se vedno noči: v sanjah	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani