»Misliš, da bodo barikade...« je začel Žmigovc in se obrnil k Seru, potem pa nenadoma utihnil. Vprašanje, ki ga je mislil zastaviti, ni imelo odgovora, vsaj Sero ga ni mogel poznati; pravzaprav ga v tistem trenutku ni poznal nihče na tem svetu. Oba sta se nehote ozrla v smeri težkih, s peskom naloženih tovornjakov, katerih obrise sta lahko le slutila, potem je Sero odgovoril na nedokončano vprašanje z gotovostjo, ki je ni čutil: