nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Kako je preživel prvo noč v svobodi, to bo prvo vprašanje, malo zaporčno vprašanje, pa to ne škodi in bom videl, kakšen bo odgovor, morda se bodo na podlagi povedanega dala osnovati vsa nadaljnja vprašanja, postreči moram z raztegljivimi pojmi, glavno je, da gre Tjaž iz sebe, črpa iz svoje zakladnice, dosliši notranje zaloge, omeni prelomnice in prekotnice, premosti spominske razdalje in naštrca v golido čim več podatkov. Toda zakaj se omejiti na noč, zakaj tolikšna skromnost, zastavi vprašanje, kot se spodobi, kateri letni čas, stoletje, zgodovinsko obdobje je Tjaž prebil v stolpni kavarni. Zavedam se, da bo odgovor težak, ne vem, ali mu bo kos, vsekakor čas po Cankarju in Župančiču, Cankar je v tem času že napisal sedem dram, ne da bi mu jih ne privoščil, kdo to pravi, sedem dram je sedem dram, Župančič se je že odpočil od svoje prve pesniške zbirke, Kette in Murn sta končala umiranje v ljubljanski cukrarni, po Karantanskem se je že rojevala sla po
nasprotnih si, nerazličnih si taborih, čeprav je vsem pretila enotnost uničenja, ni to nič delo, še naprej so se cepili v drobnjakarstvu, razpaslo se je pravo drobižarstvo, barantanje za tisto veljavo in premoč, ki bo preživela uničenje in se razživela šele po izginitvi, čas drobnjakarjev torej, ki s frazami in izročili drobižijo narodno telo, ga pasejo, da ga lažje zdrobtinčijo, pasi moje ovce, nekako v ta čas sodi Tjaževo potovanje v stolpno kavarno, sodi tudi moja preža ob znožju kavarne, da se vrne in ga nacijazim na trak, sicer pa so bili Tjaževi odnosi do paše in živine doslej neskaljeni, naravni in čisti, pasi moje ovce, da o ostali živini ne govorim.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani