vera (201-300)

dobrotnikom, to ji je ukazovala vest pa tudi sveta	vera,	ki nam zapoveduje ljubiti sovražnike.	A
Nikdar ne bo prišel v nebesa! Njegova	vera	ni moja vera.Če se izve, ga bodo zaničevali	A
ne bo prišel v nebesa! Njegova vera ni moja	vera.	Če se izve, ga bodo zaničevali vsi ljudje.	A
kaj ni greh.« Zasmejal se je: »Sveta katoliška	vera!	Takega človeka, mlečni moj otročaj, ne boš učil	A
človeka, mlečni moj otročaj, ne boš učil, katera	vera	je sveta, katera vera je prava!To jaz sam vem	A
otročaj, ne boš učil, katera vera je sveta, katera	vera	je prava!To jaz sam vem!«	A
že poprej. Da ga je beseda »sveta katoliška	vera«	tako razjarila, to je pričalo, da je bila materina	A
sem si tudi v teh bridkostih bil v svesti, da	vera,	kateri sem hotel ostati zvest do smrti, ne dovoljuje	A
drugič pa nisem vedel, da je naša presveta	vera	čista in zgolj čista ljubezen: če imaš torej	A
škof pravijo, da ni večje neumnosti, nego je	vera	v coprnijo. Skesane so bile množice in vse so	A
stran 209 . / Mogoče, da je težko umreti ‒ moja	vera	to ni! ali toliko zapišem, da bi raje umrl sredi	A
molku je vprašal škof: »In kako je zašla kriva	vera	v te kraje, tako odstranjene od mestnih vplivov	A
čez prsi, izpregovoril ironično: »Če ti tvoja	vera,	Carole, zapoveduje umor, torej sekaj po meni	A
ponosom na dekle, topeče se v solzah. »Moja	vera	je tudi njena!Dolžnost mi je bila, da sem jo	A
Kaj, če bi se skrivala v tem pogorju kriva	vera,	ki jo je sovražil iz srca?Morda je ta knjiga	A
Pripovedoval jim je, kako se širi evangelijska	vera	po veliki Nemčiji, kjer knezi in vladarji nečejo	A
pravičniku, in na tem mestu se nam utrjuje naša	vera,	ker se spominjamo njega, ki je živel in trpel	A
za vse, in ko bi jo bil, kakor nas uči sveta	vera,	potrpežljivo opomnil, naj vendar pozabi vsega	A
uporni in nepokorni.« »Ljubezen uči drugače,	vera	ima druge zapovedi, življenje ne mara ničesar	A
Ditrik ne bo hotel skruniti zakonske svetosti.	Vera	in upanje, ki sta iz Šentvida šli z njim, sta	A
Hotimir je bil ves otožen, ko je šel z gradu.	Vera	v meniško pomoč se je pravkar podrla, upanja	A
trudne noge.« »Stara petica in staro vino, stara	vera	in čvrst možak - to je res kaj vredno.«	A
stran 7 . / jih ne znaš obžalovati, ker je tvoja	vera	v življenje še prevelika. Na desni postelji	A
ti sledil v višave tvojih prelahkih sanj?« »	Vera	ti manjka vame in vase!O, in jaz sem zmerom	A
rotiti hude ure?« »Pravijo, da je to prazna	vera.	« »Čudno.	A
oknu in delajo križe proti nébesu.« »Prazna	vera	sem, prazna vera tja: meni sam stiški opat,	A
križe proti nébesu.« »Prazna vera sem, prazna	vera	tja: meni sam stiški opat, kakor je učen in	A
Umaknil je oči in si z rokami pokril obraz.	Vera	in prazna vera sta se podili ‒ misel je božala	A
in si z rokami pokril obraz. Vera in prazna	vera	sta se podili ‒ misel je božala Katarino in	A
molim samo še za to.« »Neumnost je, prazna	vera,	če veruješ, da se duh rajnice žene spreletava	A
jim skruni tudi družina in po hudovernikih še	vera	pači, je prehudo in vsega tega preveč.Dokler	A
nauki.« »Morda pa le ni čisto slaba tale nova	vera,	ki je nekaterim tako všeč?« »Prava ni, kriva	A
Francoskem je morala med narodom nekdaj ista vražna	vera	biti, kajti beremo, da v Coutume de Bordeaux	A
spremembi in, kakor znano, se tudi v ljudstvu	vera	v dolgi obstanek francoske vlade ni nikdar popolnoma	A
pozna prosto ljudstvo, ve, kako ukoreninjena je	vera	in vraža; le škoda, da prva poslednje popolnoma	A
»No, da se ne uštejete in da vam vaša dobra	vera	o našem spolu ne upade, bodem na vašo stran	A
nam tujega sveta. Pomenljivo misel ima tedaj	vera	slovenskega naroda, ki zvezdne utrinke imenuje	A
upanja mi je še vendar ostalo, čeravno moja	vera	vanj ni tako neomahljiva, da bi s teboj mislil	A
Kakor hočeš!	Vera	je taka zver, da je še modri Bog ne more nikomur	A
vsakega pritepina, ki skozi vas teče, pasja	vera,	jaz ti pokažem.« In obrnivši se proti vratom	A
in vednostjo zgodilo; in da ne bo kaka druga	vera	med ljudmi nastala, prosimo vas, da tiste ljudi	A
želja, da bi si pridobili ujetnikov, tudi turška	vera	sama je priganjala Turka, da je divjal zoper	A
svojem življenju ta dva nista še tako molila! In	vera	je močna.Obema se srce olajša.	A
Štivrnik ga sname, poišče in potiplje, kjer je »	vera«	, potem pak se na pol uleže na trebuh in na prsi	A
»Dobro, dobro! Da, tebi je	vera	namen in narodnost deloma sredstvo, deloma pa	A
v svoji stroki in doma v lepi književnosti ‒	vera	in sploh vsa filozofija mu je bila deveta skrb	A
»Gospodične so zmerom dobre volje! Zlasti	Vera,	kolikor jo poznam.Pa ‒ kavalerije ni bilo videti	A
stari modro in slovesno: »To vam povem! Babja	vera	‒ to je neumnost!Vsak pazi in varuj svojih reči	A
jako majhen in vedno manjši postaja, kajti ta	vera	je že ‒ smešna.« Grof Sori je stisnil zobe in	A
vsekalo krva . / . / stran 14 . / ve« in tudi »	vera	v sebe mu ni bila vzeta«, nego mislil si je	A
zapodil je Vladimir muslimana zato, ker njegova	vera	prepoveduje to, kar Slovan ljubi, rekel je namreč	A
videli in čuli, pa vam bo vedno svobodna tako	vera	kakor dvojba. Sicer pa ne bom dajal povoda,	A
nevarna je cerkvi, ker je baje poganska, dočim	vera	ne razločuje med narodi in nas uči vse ljudi	A
potreb za svoj život. Kdor misli, da je narodu	vera	potrebnejša, delaj za ohranitev in pospeh vere	A
misli, da je narodnost bolj v nevarnosti nego	vera,	deluj za narodnost!Delo za narodno blagost se	A
starejšo zastavo zapisati vero in s klicem: ‚	Vera	peša’ zbirati vojsko zoper naših razumnikov	A
tam razdaré med divjake, prav tako se pri nas	vera	ne more pospeševati s časnikarskim pričkanjem	A
gmotni napredek svojega naroda. Kar je vam	vera,	bogočastje in življenje duše po smrti telesa	A
stran 216 . / se veronauk odpravi iz šole: ‚	Vera	ali nejevera bodi vsakomur prosta in z verstvom	A
smete rogati. Pri vas se je pač lepo učila	vera	in morala; toda statistika kaže, da je bil ta	A
matere vzvišenih idej. Res čuda je ustvarila ta	vera	v zapadu; ali počasi ste se naveličali krščanstva	A
jih je bilo danih tisti golazni in nakazni?	Vera	te uči, da je po padu prvega človeka minilo	A
koristi z bratovskimi narodi. Samozavest in	vera	v sebe nas bo jačila in jeklenila pri trnovem	A
ljubila iskreno in brezmejno in me je prevzela	vera,	da bivajo ideali tudi na zemlji in da se mi	A
razodel, . / . / stran 333 . / kakor nam narekuje	vera.	Tej veri moraš ukloniti ošabno svojo modrost	A
nikoli se ne spremene, ker se tudi krščanska	vera	ne bo spremenila. Za spoznanje moralnih resnic	A
vede po njih, je kaznovan pred Bogom, kakor nas	vera	uči, ali pred človeško družbo oziroma pred državo	A
oblastvo, kakor nam kaže vsakdanja izkušnja.	Vera	in država torej branita moralne resnice, da	A
potrebuje torej močnejše zaščitnice, in ta je	vera.	Hkrati z moralnimi resnicami se v detinsko dušo	A
večjo ljubeznijo se je oklenila obeh otrok.	Vera	in otroka so ji bili edina tolažba in moč, da	A
mi zdi ničevo, vsaj tisto, kar sem ga živel.	Vera	vanj mi ugaša in ne morem na pravo pot.« Na	A
37 . / Tiste skrivnosti tam, za vrati, ki so	vera	in nevera obenem, to čutim, ki so luč in tema	A
jih je zapolnila vabljiva ozkotirnost, jim je	vera	overovila tubit. Pa mi je nekaj potrtega potrkalo	A
In mati? ‒ Razširjena je bila	vera	pri starih Grkih, da prevelika človeška sreča	A
služabnik gospodu, ženska moškemu ‒ ta nova	vera	ne sme ostati samo v knjigah, v nekaterih razsvetljenih	A
Tako je bilo prej, zdaj je vse drugače; druga	vera,	druge misli, druge navade!Jaz sem že prestar	A
to bo ostalo; to je naše prepričanje, naša	vera.	Tako misli, tako poučuj svojo mladino če bodeš	A
prošnja ‒ pojdi, povej mu ‒ umirajočemu gre	vera	‒ hči njegova je nedolžna kakor angel nebeški	A
Vendar pojdem mirno od tod.	Vera	me uči in ta sladki nauk mi potrjuje srce: onkraj	A
ljubezen. Trpečo dušo bi mu bila mogla okrepčati	vera,	ali k nji se ni zatekel, ker so mu jo bili ozloglasili	A
tri zvezde in mi kazale pot v življenje: sveta	vera	Kristusova, patriotična ljubezen do Avstrije	A
Konec borbe je bil, da se zgrudi pozitivna	vera	pod težo dvomb in pogine pod udarci nemilega	A
prve čase Tomaž dostikrat na misel, ali vest in	vera	sta mi zapovedovali, da takih skušnjav ne poslušam	A
zahteva srce, pamet, vsa človeška narava in tudi	vera,	naši Slovenci pa mislijo, da se začne lahko	A
iz svoje prijaznosti, iz svoje rodovine. Moja	vera	ne sme ločiti in ne bo ločila od mene moje ljubljenke	A
spise, v katerih se je razpravljala krščanska	vera	in njena zgodovina.Duševne hrane mi torej ni	A
misel jim potrja v nekem oziru tudi krščanska	vera.	Svetnike so ljudje zaničevali in preganjali,	A
prav dobra zdravnika, ali komandant, pasja mu	vera,	jima noče dati konja, ki ga zaslužita. Mene	A
smemo. Komisarji so strogi in sitni, pasja jim	vera.	Nekateri so učeni, bolj kot je bil njega dni	A
Stari je zamahnil z roko in dejal: »Kaj bo	vera	napoti. Saj ne bosta od vere živela in se z	A
siromakov, ki še za sol nimajo! Glavno je človek,	vera	je postranska stvar,« je rekel in končal.»Samo	A
zagotavljali menihi v Kastvu. In tem menda le gre	vera.	Toda župnik je imel svoja leta in svoje	A
govorice se širijo o tistih dneh, toda vsemu ne gre	vera,	« je dejal župnik. »Prišel sem na misel, da bi	A
umejete. Ljubil sem Juto dve leti; bila je moja	vera	in moje upanje; ljubil sem jo tako, da sem bil	A
in postavili Polonico na noge. »Ah - pasja	vera	- ta je res zala -« se je čulo klicati velikaše	A
opatje slovenskim kmetom in kako trpi vsled tega	vera,	ker skoro noben menih ni narodnega jezika popolnoma	A
izgubil vero. Ni več verjel, da je katoliška	vera	edina prava vera, spoznal je, da je med Kristusovimi	A
več verjel, da je katoliška vera edina prava	vera,	spoznal je, da je med Kristusovimi besedami	A
»Predvsem naj veruje! Zato je	vera	tukaj, da verujemo vanjo!« »Ali,« je dodal kaplan	A
Kam naj letim, kateri gozd je moj, katera	vera	je prava, kje je moj dom!« Beži, beži mi izpred	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani