nova beseda iz Slovenije
Tomaža, ki je gotovo eden od njih! In tak | velik | strah je vse ljudi obšel, da so se bledi kar | A |
sta dva, šepavi mali in oni drugi debeli, vsak | velik | nož izza visokih čevljev izvlekla; starejši | A |
blizu pri domu, imela je Mozolka še en razlog, | velik, | a ne vesel.Sinovi so ji bili razen enega vsi | A |
s hrbtno stranjo naprej; na mezincu je bil | velik | srebrn prstan, ki je imel vkovano debelo, primerno | A |
kmetski sin, ki se je sam više povzpel, bil | velik | prijatelj Francozom, kateri so bili razklicali | A |
je gorel pod široko, s čreslom krito streho | velik | ogenj. Rdeči plamen razsvetljeval je dovolj | A |
ona mršava in raztrgana, vrtila je nad ognjem | velik | lesen drog, na katerega je bil nasajen janjec | A |
širokim nožem razkosavati. Vsak si je vzel | velik | kos in namesto vilic in nožev služili so jim | A |
smehom drugih, a vendar sede k onemu ter pobere | velik | kos z umazane deske, na kateri je ležala pečenka | A |
steklu oni zelenkasti svit, kateri mu jemlje | velik | del njegove vrednosti, in zato so steklarji | A |
kar sicer ni bilo v njegovi navadi. Bil je | velik, | precej obilen mož dobrohotnega obraza; visoko | A |
čudeč se. »Jaz menim, kake postave je; ali je | velik | ali majhen, kakega obraza?« »Velik!« | A |
ali je velik ali majhen, kakega obraza?« » | Velik! | « »In kakšnega obraza?« | A |
da menda ni oficir?« vpraša pazno Groga. » | Velik | in suh je pa črne brke ima!« reče oni. »On je | A |
v travo. Videl je, da je ona vtem že dela | velik | robec na glavo in da je opravljena kakor za | A |
hlastno: »Malo vode mi daj, Štefan!« Izpil je | velik | kozarec na dušek. »Kaj boš storil z menoj, Štefan | A |
del hrbtišča je bil že zadobil krivino kakor | velik | vprašaj, tako da so se bile prsi že popolnoma | A |
skledo in žlico, potem pak stori počasen in | velik | križ božji.Če jed ni bila prej mrzla, morala | A |
tistemu hlapcu v sv. evangeliju, kateremu je bil | velik | dolg odpuščen, on pak je svoje male neusmiljeno | A |
sredi dveh starih dušnih pastirjev sedé. Dà, | velik | gospod je to, gospod dekan, šolski nadzornik | A |
se namreč takoj spet odpró in Barba prinese | velik | pehar zmesnega žita, grabi s pestjo in suje | A |
bil po vsakdanje preprosto opravljen, precej | velik | razloček našel.Dvojno okoli vrata segajoča zlata | A |
‒ Greh, greh je tudi, in še | velik. | Tako me včasi vest peče, če premišljam, da ne | A |
gotovo v vodo vrgel, kjer je bila najglobočja. | Velik | kamen, ki ga je s strašno kletvijo zagnal za | A |
in županja je pred pečjo stala in z burklami | velik | lonec k ognju pristavljala, v katerem se en | A |
devet oralov zemlje, lepe bukove gozde, precej | velik | vinograd, osem parov konj in celo čredo rogate | A |
« razlaga gospod Benjamin. »Ali bode letos | velik | sneg.« »Bog vé, morda pa ne,« odgovori gospodar | A |
Ko se je Lovre drugo jutro zbudil, bil je | velik | dan.Sonce je prijazno sijalo skozi njegovo okno | A |
sosesko zadevalo. Njegova postava ‒ bil je | velik, | rdečega lica, nosil je toliko trebuha, da se | A |
za pedenj više zrastel, kakor je bil sicer | velik, | strahovito oči okrog sebe metal in naposled | A |
peljala do vežnih vrat, iznad katerih se je bil | velik | kamen, grb bog vedi katere prejšnje rodovine | A |
dve uri po stezi ob svojem gozdu, ki se je čez | velik | klanec na vzhodni strani raztezal.Če je kdo | A |
stran 61 . / da je v Polesku dobil dve izbi in | velik | kos njive zato, da je njegova žena in pozneje | A |
je mila, za katero mu je sam stvarnik odločil | velik | del srca, ki je najblažja, najlepša izmed vseh | A |
ne boš imel prilike, pustiti je sam. Svet je | velik, | na ta kót pa nisi navezan.Zdaj pa pojdi v grad | A |
poštenega moža, ki mi je misel izgovoril, da se mu | velik | filozof zdi tovorni osel, ki s svojo težko krošnjo | A |
nenabito puško ob kamen. Ravno se je mesec, | velik | in bled, vzdigoval na vzhodu.Bolj sentimentalen | A |
doktor lahko umel, da ne gleda za noben, še tako | velik | denar, če se le deklica ozdravi. Doktor Kaves | A |
morali potlej znemar pustiti. Pa saj je svet | velik | in deklet vsakovrstnih ima, da jih pride deset | A |
večer prikazal izza vzhodnih gorá, od kraja | velik | in vedno manjši, kolikor više se je vzdigoval | A |
dobro vam jih bom zašil. Če je treba še tako | velik | župánec ali zaplato nanje prišiti, jaz znam | A |
razloži jim župan, kam in koga gredó iskat, vzame | velik | nož, vrvice in okove in tiho gredó možje proti | A |
z blagoslovljeno vodo mrliča, naredi strašno | velik | križ in zopet na glavo natakne sneden in stlačen | A |
za širokim rdečim pasom in dolge nože. Prvi, | velik, | zastaven mož svetlih oči in dolge brade, je | A |
pobral povezane stvari ‒ ali tu leži grajski pes, | velik | kot star volk (Lisec niti videl ni, kdaj mu | A |
uspanjilo, da se je stoprv prebudil, ko je bil že | velik | dan.Zofa je bila prazna. | A |
Line. . / . / stran 87 . / Nekdaj je imel on | velik | račun delati.Zmotil se je in iskal napake, a | A |
na očetovem domu v Volčjaku ‒ moj oče je bil | velik | skopuh, ali gostoljuben vendar ‒ ona je bila | A |
svoji znanosti in najnovejših metodah sem imel | velik | respekt. Žalibog pak se je kmalu pokazalo, da | A |
Gotovo dve reči, ki utegnete človeku v življenju | velik | prevrat napraviti. Starši so že marsikomu umrli | A |
Janeza Krstnika in Matere božje sedem žalosti | velik | križan Bog iz lipovega lesa, ki je pa že tudi | A |
potem pa gosta za mizo posadil pod orehom, | velik | ključ iz globokega žepa izvlekel ter stopal | A |
zagovarjal.« »Ne bom ti napote delal, svet je | velik, | « pravi France in začne tiho jokati.Da je brat | A |
»Kam?« »Svet je | velik, | Bog je povsod.Doma vidim, da sem ti nadležen | A |
Obraza ni bil lepega; podolgasto lice in čez mero | velik | nos sta ga kazila; vendar je sijala neka prijaznost | A |
od daleč ni mogla razločiti. Zdel se ji je | velik, | morda je mož njen, mislila je in prebledela | A |
Pred drvarjevo kočo je na leseni klopci sedel | velik | mož, kateremu se je že na lepi obleki poznalo | A |
s tanko ruto in čez prsi je skrbno zategoval | velik | plašč, da bi se zavaroval večernemu hladu in | A |
bila zavita in zavarovana pred mrazom: jezdec v | velik | plašč, ki je še pol konja pokrival, pešec pa | A |
vsakemu, kdor bi se predrznil reči, da nisi | velik | pesnik, France Prešeren! Ali ne bodi nevoljen | A |
Sumerek. Pomladnega jutra je sedel mestni sodnik, | velik | mož pri petdesetih letih, pri zajtrku.Njemu | A |
Pred šotorom so kurili ogenj. | Velik | kotel je visel nad plamenom in mlad kuštrav | A |
maslom in drugo ropotijo. Glavar tega krdela, | velik, | suh cigan s svetlimi očmi, dvigne se naposled | A |
strahoviti vsakemu posameznemu človeku, bil je | velik, | suh cigan svetlih oči, ki smo se že prej nekoliko | A |
Ljubljani, naj se vojska ne razide, in napravi | velik | razgled svoje armade.Grofi celjski so imeli | A |
beseda veliko. Njemu nasproti pri durih je stal | velik | mož širokih pleč; na prvi pogled bi bil uganil | A |
Zdaj so šele vreli vkup, vsa dežela je bila | velik | tabor.Dostikrat pa je bila nesreča, da so se | A |
odtrgano desko suvali vraga raz zid; tam je zopet | velik, | močen mladenič sukal težek kovan svečnik z oltarja | A |
privežejo jih k plotu in gredó proti skednju. Tudi | velik | kosorep pes je hodil ž njimi. Eden je stal tako | A |
samo greli se posamezni ljudje, bil je posebno | velik | ogenj najbližji pri vhodni luknji, koder se | A |
umrje v boju s sovražniki svoje vere. Zlasti | velik | mlad janičar je tolkel kakor groza.Kamor je | A |
naproti, ki so potem konec storili na Štajerskem; | velik | oddelek se je bil pri procesiji razkropil in | A |
od mesta, kjer sta stala meniha, nastane zdaj | velik | hrup med hlapci stražniki.In ko Kozjak pozve | A |
»Z Volkom,« odgovori ona. Volk je bil | velik | pes, ki je rad spremljal svojo gospodinjo. | A |
pripoveduje o njenem sinku Tončku, kateri je že » | velik« | in lep.A župnik je tudi prepovedal, da ne sme | A |
mali Tonček, je dorastel, šolal se, postal pač | velik | gospod.Ni nam znano, ali se je večkrat spominjal | A |
pisateljev izpred revolucionarne dobe, kar je imelo | velik | vpliv na njegovo mišljenje in obudilo mu zlasti | A |
šepeta prvi. Drugi tiho nekaj enakega zamrmra in | velik | kamen pobere. »Ne metaj!« svari prvi. | A |
grajski gozd. Na vrhu posekanega hriba zakuriva | velik | ogenj, jaz se usedem na štor, berač pa začne | A |
kupila Volkuna, ker za kratek čas pes, kakor tele | velik, | pri bajti preveč poje.Izgovor so morali dobiti | A |
kamnitem svetu, je zrastel na Mali iz nizke kotanje | velik | bel pes, s svetlo rjavimi lisami.Naježil je | A |
Tevža še naprej obdržati za tretjineka.« »Ni | velik | Blažnikov trop, pa zame bo dovolj, ki sem sam | A |
Skoraj do peter je zasegel z rokami, tako je bil | velik. | Petnajst let je s kirasirji ogledoval svet. | A |
ujela z očmi zadnji skok, s katerim se je pognal | velik, | rjav medved na hrbet kravi, ki je zašla skozi | A |
Na Krniškem robu je že zdaleč ugledal Marko | velik | rdeč dežnik, ki je bil kaj malo dvignjen od | A |
Marko videl, kako je črednik dal svoji ženi | velik | šop rdečega sleča in v tobolcu, iz smrekovega | A |
smrekovega lubja spetem, - noben zvonec ni tako | velik | polno jagod. Marko je živo videl, kako sta se | A |
oblaka na zemljo. Na Reber bi bil priletel, v | velik | trop jarcev: »Morebiti so bili Markovi in bi | A |
kaj je prav, Marko, ki je že večji kakor čisto | velik | in vse zmore. Živina, ki je vohala bližino volkov | A |
bratu, da bo imel za vedno dovolj, sam pa bom | velik | gospod.’ Nič več nista spala na istem otepu | A |
Izpod Vrlič se je peljal naravnost proti ogradi | velik | orel. »Pazi, Marko! | A |
da je kakšen mežek tako negoden.« »Ali je | velik | ali majhen, tega ne vemo.Je pa. | A |
prostora,« je miril Vrbanek. Tomaž je pa vstal, | velik, | da je segel do trama, in dvignil bič.»No, Šimen | A |
da bodo štruklji res sladki; saj je pridelal | velik | lonec strdi, čeprav je svoje štiri panje samo | A |
Frčejeva Reza, stari Joža, Jok in Vrbanek. | Velik | lesen krožnik narezanih klobas in danke je ukazal | A |
Lovrenc nad Zabreznico za desnega so bili za tako | velik | oltar večstokrat premajhni. * avrikelj, Primula | A |
mož, sedel je na nizkem stolcu in je tiščal | velik | črn lonec med koleni, iz katerega je hitro zajemal | A |
ni bilo nikjer videti. Utrujen se usede na | velik | kamen. »Našel te bom vendar!« pravi zamolklo | A |
ga je obdajal tačas, še bolj ko današnje dni, | velik | gozd. Šestdeset let pred našo povestjo že so | A |
vesela družba je bila na dvorišču. Tam je bil | velik | sod nastavljen in tlačanje, grajski podložniki | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |