učitelj (201-300)

skrivaj čitajoč »Slovenski Narod«, med tem ko	učitelj	predava poslušnim in neposlušnim učencem o bistvu	A
»Ščinkovec, ti si postal čudovit možakar.	Učitelj	Ivanetič se je presneto motil o tvojih sposobnostih	A
in koliko ga more vse to veljati. Župnik in	učitelj,	ki sta bolj od daleč gledala na polk, zavijeta	A
je bival in čakal na regulacijo plače droben	učitelj	z obilno družino.In z grozo je zapažala med	A
Dandanes kdo se pa še ženi? Kak	učitelj!	Drug že nerad!«	A
Krunoslav Batič, potem občinski tajnik in upokojeni	učitelj	Podržaj, Jankov oče, in poštar s pipo in s štebali	A
poseka, brivec!« je hudomušno pripomnil upokojeni	učitelj	in tajnik Podržaj. »Prosim,« ga je resno zavrnil	A
se je cmeril Stanko. »Za zvezke potrebujem,	učitelj	me zmeraj sekira, ker nimam zvezkov.« »Učitelju	A
izpustil, da je letal po šolski sobi, pa mu je	učitelj	navil ušesa, namreč Stanku in ne metulju.»Stanko	A
zgodilo, da je bil res vprašan v šoli in mu je dal	učitelj	prav to vprašanje, ki sta ga doma skupaj reševala	A
so se kar okna tresla od smeha tovarišev.	Učitelj	je bil drugačnega mnenja; vzel je Milanov odgovor	A
pripravljen izgovor: »Na vakance sem prišel.	Učitelj	je zbolel, nimamo šole, pa so ata rekli, naj	A
»Ali je mogoče? Meni je rekel, da je	učitelj	bolan in da ga ti pošiljaš na vakance.‒ Kraljica	A
razred. Potem je čakal pred durmi, da je prišel	učitelj.	Učitelj je bil dober, star gospod; izjavil je	A
Potem je čakal pred durmi, da je prišel učitelj.	Učitelj	je bil dober, star gospod; izjavil je, da tiči	A
Sram me je, da si moj sin!	Učitelj	tudi ni zadovoljen s tabo, zadnjo računsko nalogo	A
. / stran 122 . / »Ti si mesten, tebi mora	učitelj	dajati zvezke zastonj!« ga je s poudarkom opozoril	A
ima omenjeni moj sinko darove, ki jih gospod	učitelj	in gospod katehet vse premalo uvažujeta. Z majko	A
očeta na klopci pod jesenom župnik, zasilni	učitelj	in moj oče. Učitelj Šimen je sprožil vprašanje	A
jesenom župnik, zasilni učitelj in moj oče.	Učitelj	Šimen je sprožil vprašanje: »Kaj pa nameravate	A
svet tudi za službe bolj odprt,« je razlagal	učitelj.	Šimnu je tudi župnik pritegnil in konec dolge	A
da bi se stepel z njim. Na srečo je vstopil	učitelj,	mož sivih brk.Vsi smo se razprhnili po klopeh	A
utihnili. Takrat pa me je predstavil razredu	učitelj:	»Ta je novinec.Prišel je tam nekje izpod Stola	A
šepetaje ponovila, kajpak z rahlim smehom.	Učitelj	je potrkal s palico po katedru.»Finžgar, sedi	A
smeh in me je izrinila iz zadnje klopi v prvo.	Učitelj	je zopet udaril s palico po katedru, da so utihnili	A
Ponosno sem vzdignil roko. »No, kaj?« je vprašal	učitelj.	»Moj oče znajo nemščino prav dobro!«	A
imel same prav dobre rede, razen lepopisja.	Učitelj	Šimen nas ni znal naučiti lepopisja. Ko sem	A
še eno modrost, ki jo je naložil nemškutarski	učitelj	kot prostovoljno nalogo za tiste, ki smo želeli	A
čudim taki nesmiselni muki, ki nam jo je naložil	učitelj	nemškutar. S to muko se je približal konec mojega	A
zasilno šolo v župnišču. Postal sem ljudskošolski	učitelj.	Ko je moj prijatelj župnik Karel, že davno v	A
moje nagle in res nelepe pisave. Ko sem bil že	učitelj	otrok, sem hotel biti tudi učitelj Jazonov.	A
sem bil že učitelj otrok, sem hotel biti tudi	učitelj	Jazonov.Utrditi sem skušal pasjo pokorščino	A
stran 12 . / Kristus Jezus, povsod ljubljen	učitelj,	čudodelec, delivec dobrot je odgovoril učencema	A
Tako je modroval sivoglavi Kasander, Iztokov	učitelj,	ko se je že ob mesečnem svitu vračal preko vrtov	A
da blagoslovljeno tvoje ime, ti revni vaški	učitelj!	« »Alena, Minka že pridiguje!	A
SREČANJE I.	Učitelj	Vinko Urbančič je bil mlad, srednje velik, bolj	A
erazumljivo in vendar čudovito govorico noči. Mladi	učitelj	se je s spretnostjo izkušenega planinca spuščal	A
popotnika, da se spočije na njegovi mehki tratici.	Učitelj	ga še ni videl, vendar ga je slutil med sencami	A
šum deroče Ložnice. »Pol poti,« je zamrmral	učitelj,	»pohiteti bo treba!« S pospešenimi koraki	A
zgovorjenih besed. »Gospod Gradnik!« se je začudil	učitelj,	ko je posvetil neznancu z vžigalico v obraz	A
»Saj me vendar poznate.	Učitelj	Urbančič, učitelj vašega Lovreka.«	A
»Saj me vendar poznate. Učitelj Urbančič,	učitelj	vašega Lovreka.« »Lovreka?« se je zdrznil	A
sem ves v mislih. Odkod pa prihajate, gospod	učitelj?	Aha, že vidim, na lovu ste bili.	A
da tuhta, ali mu sme zaupati ali ne. »Gospod	učitelj,	« je spregovoril po dolgem premolku, »menda se	A
stvari zelo tenkočutni, kakor pravijo.« Mladi	učitelj	je nekoliko zardel, deloma iz zadrege, deloma	A
sebe, poznam svoje napake - in obžalujem jih.«	Učitelj	je čedalje bolj strmel.Kaj se je neki zgodilo	A
Kriv sem, kriv ...«	Učitelj	je zdaj uvidel, da ima pred seboj razdvojenega	A
Sočutne besede so ga nekoliko pomirile, toda mladi	učitelj	je dobro opazil, kako se borita v njem želja	A
Saj ste obljubili ...« »Ne, ne,« je vzkliknil	učitelj	nekoliko osramočen, »motite se!Nehote me je	A
hudem naporu, orosilo z znojnimi kapljicami.	Učitelj	je pomolčal.Miklausinovo ime med dolinskimi	A
To se doslej še ni pripetilo ...	Učitelj	je zaslutil globlje, skrite, važnejše vzroke	A
spregleda v celotnem obsegu. Ko je končal, je	učitelj	vstal in se začel sprehajati sem in tja, kakor	A
Gradnik,« je z neprijetno jasnostjo vprašal	učitelj,	»kako pa je mogel vas, razsodnega moža, dobiti	A
rešila ...« »Ne, to ni res,« je nenadoma rekel	učitelj	s trdim glasom. »Nič vas ni moglo rešiti, saj	A
prijateljev menda sploh niste imeli ...« »Gospod	učitelj,	« je vzrojil Gradnik, »nadejal sem se nekoliko	A
bi vam ljudje ne očitali še kaj hujšega ...?«	Učitelj	si je poveznil klobuk na glavo, vrgel puško	A
če hočete kreniti na boljšo pot!« »Gospod	učitelj	...« »Ker sem že začel, naj tudi končam	A
bebasta ...« »Verjamem, verjamem« je pritrdil	učitelj	naglo, »saj to sem rekel, da se vas je bolj	A
...« »Beli dvor je lepa domačija,« je svaril	učitelj,	»v neki meri pa je kriv, da ste padli.Prelep	A
nemiru nočnih vetrov. »Pozno je že, gospod	učitelj,	« se je spomnil Gradnik in mu z negotovo kretnjo	A
boste svojo obljubo izpolnili. Z Bogom, gospod	učitelj!	Sezite mi v roko, če se vam ne zdi za malo.	A
zamišljeno počasnostjo se je tisto noč vračal	učitelj	Urbančič proti domu.Dospevši do Kozjakovega	A
globeli, sledeč poti deroče gorske rečice. Zdaj je	učitelj	prav močno pospešil korake, tako da je čez dobro	A
Gradnica, ta uboga reva, je zvečer umrla.«	Učitelj	se je presunjen zganil, gospa pa je nadaljevala	A
drugače ljudje obirajo.« »Ubožca,« je rekel	učitelj,	»kaj bo z njima?« »I kaj?« se je razhudil	A
odpusti.« »Prav je tako,« se je razveselil	učitelj,	ki mu je bilo ob njenih besedah kar odleglo	A
a v Lovrekovo srečo je bil vseeno prepozen.	Učitelj	Urbančič je bil namreč zadevo varuštva že davno	A
po popoldanskem pouku proti domu, pridružil	učitelj	Urbančič, ki ga je bil lepi novembrski dan,	A
pol v zadregi prikimal. »I, seveda, gospod	učitelj,	če le hočete, saj poznam vsak kotiček.«	A
saj poznam vsak kotiček.« »Velja!« je rekel	učitelj	in uravnal svoj korak otroškemu brzenju.Med	A
povabila, naj se udeleži njihove skromne malice.	Učitelj,	kmetski sin izpod zelenega Pohorja, se je z	A
ruševinah. S posebnim zanimanjem si je ogledal	učitelj	zanemarjeni nekdanji grajski vrt, ki je segal	A
brez njega bi se dal popraviti.« »Kako, gospod	učitelj?	« je vneto vprašal deček. »Letos se nam	A
to je, da ne ve, česa bi se najprej lotil.	Učitelj	je uvidel, da sta ga njegova gorečnost in ljubezen	A
kar vroče. »Tako dobri ste z menoj, gospod	učitelj!	« »Tiho, fantič!	A
O, jaz to dobro vem,« ga je prekinil deček.	Učitelj	je prisluhnil tihemu prizvoku v Lovrekovem odgovoru	A
zakaj nad Belim dvorom in za njim je hotel	učitelj	pokazati dečku lepše in višje cilje. Zaenkrat	A
Ogledovaje posamezna drevesa, je opozoril	učitelj	Lovreka na skrivljene in betežne starce med	A
da je bilo nazadnje očitno preveč navodil.	Učitelj	se je zbal prenasičenja, vendar je podcenjeval	A
da se bo točno ravnal po njegovih besedah in	učitelj	je njegovi gorečnosti zaupal, zakaj spoznal	A
prav, še več, zelo srečna je bila, ko ji je	učitelj	prepričevalno dokazal, za koliko se bo zboljšalo	A
sama ni bolj pobrigala za posestvo, a gospod	učitelj	bo razumel: za koga bi se naj bila pečala in	A
žlahtnimi povrtninami, prav, kakor je bil svetoval	učitelj.	Tudi sam ni držal rok križem.	A
prebite v toplo zakurjeni veliki izbi pri knjigah.	Učitelj	Urbančič je prihajal pozimi skoraj dan za dnem	A
očmi prestrezal vrtnarsko modrost, ki mu jo je	učitelj	tolmačil z besedo in sliko. Stara teta	A
očetu, kakor po dogovoru, niso nikoli govorili;	učitelj	je molčal iz obzirnosti, teta pa je želela,	A
- če se revežu med potjo ni kaj pripetilo ...	Učitelj	bi bil najraje vse, kar je vedel, javil sodniji	A
naseli v prijaznem in mirnem domu na Gradišču?	Učitelj	si je moral priznati, da bi utegnil najbolj	A
razvalinami, v nepristopnih zemeljskih hodnikih.	Učitelj	Urbančič je vse to dobro opazil.Kljub svoji	A
pomehkuži. Preprečiti prvo in drugo je smatral	učitelj	za svojo poglavitno nalogo.	A
da svoje znanje temeljito preizkusi. Njegov	učitelj	se sicer ni nikoli zadovoljil s samimi besedami	A
Nekaj minut po tem dogodku je prihitel na vrt	učitelj	Urbančič, ki so mu otroci poročali, kaj se je	A
»Petsto kron? Zame?« se je čudil	učitelj	ter mencal med prsti odrezek s popolnoma neznanim	A
Takole se je glasilo: Dragi gospod	učitelj!	Gotovo boste takoj uganili, kdo Vam	A
vama domačijo, zdaj vama jo vrnem.« Gospod	učitelj!	Prvi obrok je pred Vami.	A
mastnimi ocvirki, ali se jih ne naveličamo. Gospod	učitelj,	da bi videli, kako jih mlatim.Nikoli v življenju	A
ena prošnja. Bodite tako dobri, dragi gospod	učitelj,	pa mi o priliki sporočite na spodaj navedeni	A
potrebno poslopje. Na razpotju pri ribniku je	učitelj	nepričakovano srečal osuplo zročega trgovca	A
volji nagovoril: »Kaj pa vi pri meni, gospod	učitelj?	« »O nič, prav nič.	A
zaljubljene zamaknjenosti se je razpredel šele, ko je	učitelj	že hitel po stopnicah gradiškega vrta.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani