nova beseda iz Slovenije

učitelj (301-400)


dninarji smatrajo za vsiljenca na Belem dvoru ...      Učitelj      pa se je bil med tem že ustavil pri vodnjaku  A
breme na hrbet, da je voda zaplenkala v brenti.      Učitelj      je zaklenil kolo in spremljal sopihajočega nosača  A
začel izven šolskega pouka učiti nemščine, in      učitelj      Urbančič mu je rade volje pomagal.Iz vzgojnih  A
izpuljeni in posekani. Namesto njih sta bila      učitelj      in Lovrek že prvo pomlad nasadila mnogo rdečega  A
Gradišče je tako rekoč stradalo vode.      Učitelj      se je pogosto čudil, da je na razvalinah manjkal  A
nenavadnih oblikah skrivale kake skrivnosti ...      Učitelj      Urbančič je nekoč menil, da bi podoba utegnila  A
dvoriščnega balkona bližnje nemške šole se je sklanjal      učitelj      Horatschek, udobno spuščajoč sivkaste oblačke  A
zaneslo njegov skaljeni pogled proti nemški šoli.      Učitelj      Horatschek se je hahljal, da se je moral z obema  A
zgoditi nesreča. Z balkona nemške šole je rjovel      učitelj      Horatschek, krilil z rokami in prestrašene dečke  A
sramujejo pred njim. Prirobantil je bil tudi nemški      učitelj,      ki je najprej surovo nahrulil svoje učence,  A
zlasti, kako ga je Ferdl vlekel k Ložnici. No,      učitelj,      ki so ga bili nemudoma poklicali, je izpovedal  A
doživeti svoje najokrutnejše razočaranje, kajti      učitelj      je bil nenavadno hladen ali vsaj hladnejši kakor  A
umaknil surovim pobalinom, kakor je bil on,      učitelj,      svojčas vsem učencem strogo zabičal.   A
dvom je dečka hudo ranil. »Z Bogom, gospod      učitelj,      pa brez zamere,« je zamrmral in kljub šolnikovim  A
takoj spet zavrgel misel nanj. Če mu niti dobri      učitelj      ne verjame, kako bi mu verjel tuj človek ...   A
votlinami, kaj z zlatimi in srebrnimi zakladi ...?      Učitelj      je po Lovrekovem odhodu zlovoljno preudarjal  A
podložni tudi najboljši ljudje. Vendar se je      učitelj      trudil biti do svojega varovanca čim pravičnejši  A
zaenkrat dušila samo neka čakajoča odrevenelost.      Učitelj      Urbančič, ki je poln očitkov do samega sebe  A
s suhim, zlozvočnim glasom: »Hvala, gospod      učitelj,      za vaš trud!Saj tako nič ne pomaga ...  A
seboj in nestrpno čakali na Lovreka, ki ga je      učitelj      nekoliko pridržal, da si s poslednjim naskokom  A
postrgal prazno posodo. Lakota je okruten, a dober      učitelj.     Lovreka je naučila marsičesa: ne samo spoznanja  A
nejasnih razpoloženj. Takšnega ga je našel      učitelj      Urbančič, ki se je bil nekega poletnega dne  A
tebi se pač ne godi slabo,« se je nasmejal      učitelj      v pozdrav, vendar se je takoj zresnil, ko je  A
potreben kakor žejna žival osvežujoče vode.      Učitelj      ni prišel slučajno na Stropnico, marveč z dobro  A
skopost?« Lovrek je z upornimi očmi odkimal, a      učitelj      se ni zmenil za njegovo hudovanje, marveč je  A
samemu sebi.« Lovrek je skomizgnil z rameni in      učitelj      se je samo dobrovoljno nasmehnil. »Vem  A
Ljudje me rajši obkladajo s psovkami ...«      Učitelj      je molče izvlekel iz svojega nahrbtnika večji  A
in ga ponudil Lovreku. »Tu notri je tvoj      učitelj!     « »Knjige!« se je razveselil Lovrek,  A
prijateljice. »O, kako sem hvaležen, gospod      učitelj!     Saj res ne vem, kaj bi počel ves božji dan.   A
Tudi knjige spravim tja.«      Učitelj      se je zadovoljno nasmehljal, nato pa se je nenadoma  A
verjel in se kakor divji zaprašil po pobočju.      Učitelj      Urbančič je že od daleč vihtel v roki bel papir  A
si mene bolj natančno ogledal ...« »Vi, gospod      učitelj!     « se je vzradostil fant. »Tako je.  A
srečen.« »Kar pospravi svoje stvari!« je ukazal      učitelj,      »jaz pa stopim med tem k Hojanu, da mu predam  A
so vsi domači obračali redi pokošene trave.      Učitelj,      ki ga je sprejel nezaupljiv starčev pogled,  A
prilagajoč se zakonom rasti in vplivom podnebja.      Učitelj      Urbančič mu tega ni mogel nuditi, ker se je  A
mnenje. Popoldne se jima je pridružil tudi      učitelj      Urbančič, ki je bil zdaj še pogosteje na Gradišču  A
nimamo denarja zanj.« »Prav imaš,« je pritegnil      učitelj,      »vsaj za tako dolgo progo ne.Močnejši vrelci  A
ograji, oddeljujoči vodo od ostale votline, je      učitelj      razburjeno zgrabil Lovreka za komolec: »Glej  A
ki se nikakor niso dala odpreti, čeprav se je      učitelj      z vsem telesom zaganjal vanja.Ker le ni šlo  A
na neki skali nejasne sledi apna in malte.      Učitelj      je za poskušnjo dvakrat ali trikrat zagnal cepin  A
Teta ga je ošinila s karajočim pogledom,      učitelj      pa jo je vprašal: »Ali niste nikoli slišali  A
vedoč, ali jo deček draži ali govori resnico.      Učitelj      je resno pokimal. »Tako je, teta!«   A
raziskovanje končalo in do danes počivalo. In      učitelj      je dodal: »Zares, Lovrekova bistra glava - ga  A
razrešil njeno skrivnost.« Tako je modroval      učitelj,      teta pa se je zatopila v globoko zamišljenost  A
Posebna odprava - katere člani so bili grof sam,      učitelj      Urbančič, oba dečka in - na Lovrekov predlog  A
grofa kot častnega gosta. Poleg njega je sedel      učitelj      Urbančič, na drugi strani pa sivolasi domači  A
potrdili sloves tetine kuharske umetnosti.      Učitelj      Urbančič je s svojo pripombo, češ da bi povsod  A
vloge vam tako rekoč lahko jamčim.« Župnik in      učitelj      sta vneto pritrjevala in silila v teto, ki je  A
prijazne pomoči, gospod grof,« se je oglasil      učitelj      in se skrivnostno namuznil. »Poprej pa se pogovorimo  A
Razborju, morda bi celo kazalo voziti v mesto ...«      Učitelj      se je razvnel in zadovoljno opazoval navdušeno  A
Vi pa res nič ne verjamete,« se je razhudil      učitelj.     V odgovor je privlekel rdečo hranilno knjižico  A
ustavile na končni vsoti, znašajoči 2863 kron.      Učitelj      se je naslajal ob presenečenih, pol verujočih  A
Njegovega bivališča vam ne smem izdati,« je poudaril      učitelj,      sluteč neizgovorjene želje, »sicer pa trenutno  A
svojem zadnjem pismu.« »Vrl mož ste, gospod      učitelj!     « je dejal grof. »Kaka sreča, da se je obrnil  A
poljubil. »Beži, beži, Lovrek!« se je branil      učitelj,      a obraz mu je žarel od sreče. »Tvojemu očku  A
starka. »Naj bo tako, kakor ste rekli, gospod      učitelj!     Vem, da ste vse dobro premislili.   A
kakor mi je svetoval gospod Urbančič, moj dobri      učitelj.     « »O, to mi morate pokazati!  A
močno spominja na slavne Slovenske gorice. Vrli      učitelj      in duhovniki so v nekaj zadnjih desetletjih  A
je radovedno vprašala lekarnarka. »Eh, naš      učitelj      na nemški šoli, prevzeten fante. Ne maram ga  A
njihove vrste in - hvala Bogu - tudi ni bila. »     Učitelj      konec koncev le spada k inteligenci ...« je nadaljevala  A
samo neumestnemu podcenjevanju. En sam dober      učitelj      - a izkušnja pravi, da je mnogo več dobrih kot  A
mnogo več dobrih kot slabih -, en sam dober      učitelj      stori za svoj narod v enem tednu več kakor marsikateri  A
pozabljate, s kom imate opravka. Jaz nisem ubog      učitelj,      čigar navdušenje izrabljate, čeprav ga pozneje  A
možnost goljufije ...« »Ej, dobro!« ga je zavrnil      učitelj.      »Prepustimo izvršitev poskusa sodnemu slugi  A
mračno izpod čela. Po njihovem umiku se nemški      učitelj      nameri naravnost k Lovreku. »Gospod  A
Kako si drznete?« zavpije togotno. »Vi, nemški      učitelj      in nemški človek, se družite z veleizdajalcem  A
si, ker sem pristen nemški človek!« mu odvrne      učitelj      prezirljivo in še enkrat pozdravi Lovreka ter  A
nesreča?“ ”To je bilo takrat, ko je bil moj mož      učitelj      na Belem ... Ah, da bi vi vedeli, kako so ga imeli  A
bela izba je bila šola in Tičkov Grega je bil      učitelj.      Kadar ni bilo vreme preveč lepo, pa tudi  A
plavati ne znam ...“ Nato je rekel Marko Barjanec,      učitelj:      ”Jaz sem mislil, da znam plavati ...  A
bil dodeljen še najlepši delež!“ je vzdihnil      učitelj.     ”Ostale so mu sanje, nam je življenje še sanje  A
nakupil blaga za obleko, ki jo je naročil pri njem      učitelj      Grbec.Zamišljen v razne račune hoče hitro mimo  A
bil rojen Klopstock. Nič nisem vedel, kateri      učitelj      je bil in kaj je govoril; ves čas je bila ena  A
prišlo na misel, da bi mi vsaj roko stisnil ...      Učitelj      je bil tam, ki so ga imeli zelo radi, zato ker  A
očmi in si trebi zobe, dasi še ni bil večerjal.      Učitelj      strmí na dvoje parov iksastih nog in stisne  A
glava zelo prevelika. Kadar ni bil v šoli --      učitelj      je bil moj oče -- je sedel pred klavirjem.Na  A
pozdravi in molči dolgo. Nato pa nenadoma: ‚Gospod      učitelj,      glejte, star sem že in dolgčas mi je samemu  A
In jaz s francoščino, pred klavirjem!      Učitelj,      kakor mu ni enakega!...   A
je prijel trdno za obedve roki. ”O, gospod      učitelj!     Poglejte me ... poglejte srečnega človeka!“   A
gospoda Julčeta; zakaj Julče je bil gospod.      Učitelj      ga je poklical in mu je oznanil: ”Vsaki četrtek  A
je mirno. Na stopnicah mu je prišel naproti      učitelj,      s katerim sta se imela rada; star človek je  A
poslušali so in so gledali. - Prišel je po cesti      učitelj,      napotil se je bil morda v krčmo.Tone ga je spoznal  A
od daleč in je vztrepetal; spoznal ga je tudi      učitelj.      »He, kaj pa ti tako pozno?  A
Kod si hodil?« Jasno je bilo Tonetu, da ve      učitelj      natanko, kaj se je zgodilo. »Zvonil  A
Idi spat!«      Učitelj      je šel in se ni več ozrl, Tone pa je gledal  A
odpade in iz bube se izvije metulj. *      Učitelj      Šviligoj je nastopil svojo tajniško službo.  A
domovine.“ Zložil je napis v trudapolni noči      učitelj      Šviligoj...Udeležil se je slavnosti tudi sorodnik  A
dan je bil, da se je Gričar Franc, gimnazijski      učitelj,      popolnoma izpremenil.Kakor da bi jo bil odpihnil  A
besede, je bil ogorčen in je zmajal z glavo,      učitelj      Šviligoj pa je rekel: ”Mnogo nas še čaka narodnega  A
prosečim glasom, da se je vzdramil onkraj potoka      učitelj      Šviligoj, stopil k oknu ter zmajal z glavo.  A
lahkomiselni Jerina in tam starikavi davkar, rodoljubni      učitelj      Šviligoj, plešasti sodni adjunkt, ki je veliko  A
dolino šentflorjansko, so umrle nenadoma. Celo      učitelj      Šviligoj je zažvižgal nekoč na cesti in nič  A
blagoslovljenim bombažem. Predzadnji je šel      učitelj      Šviligoj, zadnji je bil bledi škric.Lepo se  A
bledi škric. Lepo se je poklonil rodoljubni      učitelj      Šviligoj, lepo se je nasmehnil, tudi roko je  A
ste jo zdaj pokazali, velespoštovani gospod      učitelj      Šviligoj, je vam samim tako resnično zaslužena  A
/ Vseh pripovedovalcev veliki mojster in      učitelj,      don Miguel Cervantes, je imel navado, da je  A
moj Bog, tak apetit! Čudno je, da ima vsak      učitelj      tak čeznaturen apetit vse do tistega dne, ko  A
-- . / . / stran 248 . / Jaz nisem bil več      učitelj      Mrva, ta lepi fant -- bil sem krpa na čevlju  A
Pred oknom se je zazibal gosposki klobuk,      učitelj      je pogledal v izbo. ”Ali ste že kaj napravili  A
ozrl nanjo iznad rame. . / . / stran 114 . /      Učitelj      je položil klobuk na mizo in je sedel Hanci  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA