nova beseda iz Slovenije

Gustav Šilih: Beli dvor, poved v sobesedilu:

Dečku je bilo skoraj žal, a odškodovale so ga zanimive ure, prebite v toplo zakurjeni veliki izbi pri knjigah. Učitelj Urbančič je prihajal pozimi skoraj dan za dnem na Gradišče, ne toliko iz čistega človekoljubja in čuta prevzete odgovornosti, marveč predvsem iz prijetne navade: v tej hišici je bilo vse tako preprosto, odkrito in domače, da se mu je zdelo lepše kakor v samotni sobi ali zakajeni gostilni. Svetlo je gorela petrolejka na mizi in v peči so prasketale bukove klade, med tem ko so sedeli ljudje vsak pri svojem opravku: teta je večinoma luščila bučne pečke ali pletla nogavice, pri čemer ji je delala družbo Polonica, če se ni ukvarjala z domačimi nalogami, Lovrek pa je z žarečimi lici, odprtimi usti, ušesi in očmi prestrezal vrtnarsko modrost, ki mu jo je učitelj tolmačil z besedo in sliko.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA