tobak (101-200)

strto mladje izmed prstov, roka je sama poiskala	tobak	in ogenj.Potegnil je razburjen, da so mu oblaki	A
štropotala na kolesa, žaga je šumela, žagar je kadil	tobak	in se peljal na žagnem vozu ter zabijal zagozde	A
je oglasil Jok, »ali vidiš, da sem pozabil na	tobak.	Stopi no v opalto ponj, ko imaš tako spočite	A
zapuščal Plankarjevo krčmo in si tlačil v usta	tobak,	katerega je potratno stresal iz mehurja.Parkrat	A
pričakovali večer, prinašajoč v zakope menažo,	tobak	in pošto. »Nocoj bo težko kaj prišlo	A
izkušnjavec klobase, da pije jabolčnik in da kadi	tobak	- pa vendar ni ne tobaka, ne jabolčnika in ne	A
se ga je držalo. Pipo je izvlekel iz žepa in	tobak	izza pasu in je tlačil in palil. ”Seno boš	A
na mizi, kjer se dimi dremotna svetilka, ima	tobak,	pipo in steklenico žganja.Peč je še topla, v	A
Otroci krade orehovo listje in mislijo, da je	tobak.	Vse tiste bahave besede izkušenih ljudi so	A
pritlikavec z veliko kučmo na glavi in je njuhal	tobak.	Podile so se po travniku, kjer je segala mehka	A
sedel je kraj roba na trhlem štoru ter njuhal	tobak	iz zlate tabatiere. III	A
ubožni hiši na svojem nizkem stolcu in je žvečil	tobak	in je pljuval; kadar se je mračilo, je šel skozi	A
hiši. V eni je sedel gluhi Martin ter žvečil	tobak,	v drugi je bilo dvoje starih, nadložnih žensk	A
roki je imel odprto zlato tobakiro, njuhal je	tobak,	kihal je ter pomežikaval Kurentu. ”Kako je	A
napraviti cigarete; roke so se mu tresle in	tobak	se je izsul na prt.Sladka bridkost, najlepši	A
zardel in bilo mu je, kakor da je kadil težák	tobak	in pil močno vino.Vstal je in je iskal klobuk	A
stalo dvoje kmetov; pila sta žganje in kupovala	tobak.	Za steklenimi durmi, ki so držala v vežo	A
nos je dolg in rdeč, na zgornji ustnici leži	tobak;	gre mimo, njuhajoč, godrnjajoč, ozre se po strani	A
prižgati, osmodil si je brke in spalil ustnice,	tobak	pa je bil tako vlažen, da se ni prikazal niti	A
pri njih samo zato, da seka drva in da hodi po	tobak.	Ženska, ki jim kuha, je kakor zlodej in že zdaj	A
govore; toda bili so ga navajeni. Če se navadiš	tobak	žvečiti, zdel se ti bo nazadnje sladek, - ko	A
skodelica ... in čaj je strup kakor kava in vino in	tobak!	Ne boj se, človek, saj si zdrav in mlad in močan	A
literat, ki je pisal feljtone, kadar ni imel za	tobak,	in ki je drugače sanjaril po dolge dni udobne	A
Tak narkotikum je tebi vino, komu drugemu je	tobak,	meni pa je šund.Predno si začel vojsko zoper	A
zanosljal je malo, da je pobral z gornje ustnice	tobak	in nato je dejal: ”Za gospoda nisi, Peter	A
čevljev, copate sredi izbe, na oknu pipa in	tobak;	v kotu je ležala polomljena stenska ura, nad	A
glavo in mislil, kako bi vsaj nekaj izkupil za	tobak,	in rekel: »Če bi imel konj pamet, potem	A
in Anica je ovohala, da diši iz njega vino in	tobak.	Čez obličje mu je šinilo ko utrujenost in nestrpnost	A
kar naprej, ded pa je posedal ob peči, njuhal	tobak	in pljuval mastne madeže po belih podnicah.	A
»Kako lepo dišijo!	Tobak	me je zmeraj privlačeval.Zdaj smo tudi mi veliki	A
zgodovini je tovarišica brez pozdrava začela: »	Tobak	so k nam v Evropo prinesli iz Amerike. Nekdaj	A
Za časa Ludovika XIII. in Jakoba I. je bil	tobak	prepovedan s posebnim odlokom, papež Urban VII	A
da bom vsak trenutek razpadel na sto koscev...	Tobak	je mamilo, kadilci so bili v zgodovini izobčenci	A
štrukljih naše Micke! Do ležanja mi nikdar ni bilo,	tobak	sem iskreno sovražil, štruklje pa je znala Micka	A
mano raztrgan glas: »Lisica, lisjak sta pila	tobak!	«To je tulil Urbel; drugi dve kladi pa sta še	A
enkrat zakrulil: »Lisica, lisjak sta pila	tobak!	« V meni se je zbudila zver, ki tiči	A
meščanje v miru pili svoje pivo, pušili svoj	tobak	in, da niso včasih med sabo malo poprešuštvovali	A
sem, da se je tu ‒ odpustite mi izraz ‒ pušil	tobak!	’ Te besede so veljale meni, ker sem rojena v	A
glave, in ko je nerodno odpiral tobakiro, se je	tobak	usul po mizi. Pritekel je gostilničar in temu	A
prijeti. Tam je skupina mladih ljudi, ki pokajo	tobak	iz debelih pip, dekleta v kratkih krilih in	A
so stali pred cerkvijo možje kmetje v gručah,	tobak	napravljali in čakali, kaj bo od c. k. gosposke	A
bil medtem kakor doma veliko pipo izvlekel in	tobak	napravil, ne vprašaje za nikako dovoljenje,	A
seminar ne?« vpraša stric Dolef in tlečo gobo v	tobak	potakne. »Najbrž da ne.«	A
denarja pa ni imel, ker je bil ravno za sol in za	tobak	dal polšest krajcarjev.Zagodrnjal je nekaj,	A
radi.« Na pragu je stal gospod Piškáv in kadil	tobak.	Ker od velike starosti že ni dobro slišal ni	A
gledé, vlekel in kadil iz velike pipe počasi	tobak.	Zdajci zasliši, da nekdo trka na velika vrata	A
Golobek Jurcu, nažigaje trščico, da bi zapalil	tobak,	»recite vi po dolgem ali počez, jaz pravim tako	A
nekaj delalo,« spregovori Sova in puha dalje	tobak.	»Tlačanje so tlačanje.	A
vrvno posteljo in je ležal v njej ter pušil	tobak	iz dolge pipe.Bil je sicer čisto brez dela,	A
pridete. . / . / stran 91 . / Tamle na oknu je	tobak,	natlačite mi pipo,« reče prišlecu, »vi ste mlad	A
stori po njegovi želji in ležečemu še prižge	tobak.	»Sedaj mi pa prinesite moje naočnike iz izbe	A
štiriindvajset let star, brada mu je že rasla,	tobak	je že pušil, ko je do vrha dospel svojim težavnim	A
doli na velikem trgu v tisti hiši, kjer se	tobak	prodaja.Ravno zdajle sem jo gnal k tisti kuharici	A
dosežejo, skozi katero se dobiva dvomljivi užitek,	tobak	v papir ali v okrogle smotke zvit. Za linico	A
pred hlevom v slamo in pade, kakor bi ga ubil.	Tobak	je kadil, žareča pipa mu pade iz ust na slamo	A
konjskem hlevu so trije hlapci na jaslih sedeli,	tobak	žvečili in rekli: »Kaj hudiča, da soldat ponoči	A
mizi plešejo, in počasno pipo natlači, potem	tobak	nažge in kakih petkrat iz ust puhne cele megle	A
lesa in zakurim ogenj. Preiščem malho in najdem	tobak,	ki sem ga bil v Borisovu vzel, pa košček kruha	A
bi bil marsikateri dal za košček kruha. Svoj	tobak	prodajaje, sem moško in trdo sedel na malhi	A
. / . / stran 45 . / Komaj sem bil namreč	tobak	prodal, prijezdila je taka truma jezdecev, da	A
graničarje v vinogradu otepel? Le nosi Hrvatom	tobak	čez mejo, še zaprli te bodo gosposka ali pa	A
tobaka, en mehur ali dva? Prav dober hrvaški	tobak	je, nič moker, legak, rad gori.Vzemite ga.	A
še videl v zobe; mora biti kak tihotapec, ki	tobak	s Hrvaškega semkaj vlači, ali kaj takega,« odgovori	A
Štivrnikov France? Le verjemite, ta že zdaj	tobak	nosi čez mejo.Hrvatom pot kaže.	A
‒ ‚Kaj bo zlod′ja,’ pravim jaz. ‚	Tobak	pokažite,’ pravi on. ‚Kdaj si ga spravil pri	A
stran 22 . / ‚Kdaj si ga spravil pri meni, svoj	tobak,	’ pravim jaz. ‚Nič,’ pravi, ‚vi imate pipo v	A
‚Nič,’ pravi, ‚vi imate pipo v ustih, torej	tobak	kadite, mi smo cesarski služabniki, moramo vedeti	A
puhate pošteni opaldarski ali pa kontrabantarski	tobak.	’In za pet hudirjev ni se mi jih bilo odkrižati	A
trdil in prisegal, da imam opaldarski, cesarski	tobak.	Pa ti ga je nesel prgišče pod nos, tisti dolgi	A
hudičevega poduha, precej je bil uganil, da sem	tobak	od Hrvata kupil.Vzel mi je mošnjo in še za dva	A
tisti Tekmec, ki sem včasih krivonogemu Petru	tobak	nosil, jaz vas tudi poznam, vi pa krivonogega	A
počenja. Tako je bil možec že iz druge cule	tobak	znesel, ko zasliši krik in kletve od hrama le	A
ga je za čas motilo v njegovem trudu, da bi	tobak	zagrebel v sneg in trte. Graničarji so bili	A
suhega tobaka, kresila in suhe gobe. Ko si	tobak	napravi, ogenj ukreše in pipo v brezzobe čeljusti	A
tobaka pa še ne pogledajo; in vendar je ta	tobak	več vreden ko vsi Hrvatje, ki so ga kdaj nosili	A
mislim. Pa kaj bo, ako se jutri domislijo na	tobak?	Ponj pridejo, pa ga ne bo.	A
»kaj pa, če jim na misel pride, da sem jaz	tobak	spravil?Tajil bom res, ali kaj, če me zalezavajo	A
bi bilo žaltavo! Kako bi se dalo reči, da je	tobak	drugače proč prišel?« To važno vprašanje je	A
lepo sem jo upeljal; zdaj bodo mislili, da je	tobak	zgorel, jaz ga bom pa prodajal.Zraven tega me	A
da je tistega porednega Tekmeca, ki je včasi	tobak	nosil, včasih mešetaril, ravno tisti dan zmanjkalo	A
vem, kod je hodil; eni pravijo, da je hrvaški	tobak	prodajal, saj to menda ni tak greh?« »Ljuba	A
zidanici na senu ležali, in pa zato, ker sem njih	tobak	proda jal.Povejte mi, možje, ali bi bilo bolje	A
Povejte mi, možje, ali bi bilo bolje, da bi bil	tobak	zgorel v hramu, ki sem ga bil ‒ ki so ga bili	A
drugi kontrabantarji. Jaz sem torej nosil	tobak	po vaseh, prodajal sem prav po pošteni ceni	A
divja zver.« »Kaj sta vedela, da imaš njihov	tobak	v culi?« vpraša eden pivcev. »Kako bosta to	A
na smrt, tako sta me tolkla, ko sta še svoj	tobak	pri meni našla. Moral sem jima ves skupiček	A
jima ves skupiček iz žepa in mošnje dati in za	tobak	povedati, ki sem ga imel v vinogradu zakopanega	A
koroške meje in prodajal po hribskih hišah kmetom	tobak,	ki ga je skrivaj čez colno mejo nosil s Hrvaškega	A
povsod poznali in so radi kupovali od njega	tobak	v perju, vendar ga niso nikjer radi imeli, kajti	A
gorko zakurjeni stanici, kadil iz dolge pipe	tobak	in bral iz starih latinskih bukev.Čez nekaj	A
A tu med vrati je bilo tudi prijetno. Kajti	tobak	kaditi je bilo v dvorani strogo prepovedano	A
je stal njegov kozarec, ter zadovoljno tlačil	tobak	iz obrobljenega mehurja v svojo pipo. »Da, da	A
volitve« ‒ prične Bolè ter prižiga iznova svoj	tobak.	»Ah, seveda ‒ za državni zbor!« reče doktor	A
tukaj!« nasmehnil se je župnik in tlačil zopet	tobak	v svojo pipo. »Pa vrane in kavke in zajce tudi	A
sedaj onega. »Kje pa je moja pipa, pa moj	tobak?	« vzklikne hipoma. »Ah, pipa, tobak!	A
pa moj tobak?« vzklikne hipoma. »Ah, pipa,	tobak!	Gori v sobi je še!« odgovori deklica, očito najmlajš	A
bo neumen.« Nastal je zopet molk in Jurčev	tobak	navzlic vednemu vžiganju ni hotel goreti. »Oče	A
možu, ki je sedel za mizo in zamišljeno pušil	tobak	iz kratke pipe, ter vprašala. »Pa kaj, če naju	A
bomo vojake dobili,« reče krčmar, prižigaje	tobak.	»Kaj praviš ‒ vojake?	A
nihče več videl, postal je ter potegnil pipo in	tobak	iz žepa in dejal zase: »Jurica ‒ tema dvema	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani