Gospodu Fruebergerju je kri zalila obraz in začel je kričati na vse pretege: »Kašper! Kašper!« Lasulja mu je zlezla z glave, in ko je nerodno odpiral tobakiro, se je tobak usul po mizi. Pritekel je gostilničar in temu je zlatar zaukazal, da naj pokliče hlapce, da potegnejo mene, neumnega in neotesanega kmeta, od mize.