sveto (401-500)

mTi si mu jo prepustila? Našo	sveto	knjigo si mu prepustila?l mImeti jo je hotel	A
mečejo bisere v blato in da vsakomur ponujajo	sveto	knjigo, prav kakor bi sipali zlate kamne svinjam	A
ker vem, da se že kesaš, ko nam zapoveduje	Sveto	pismo sámo, da storimo dobro svojim sovražnikom	A
z oljem Gospodovim in je že sklenil zakon s	sveto	cerkvijo!l‒ Utripalo mi je srce, da sem menil	A
tako so govorili óni, ki so učeni in poznajo	Sveto	pismo od prve do zadnje besede!l mKrivoverstvo	A
veselili ljudje in angeli. Ko sem prejel prvo	sveto	obhajilo, prigovarjal je kaplan gospod Jurij	A
podijo po turških deželah, češ, da rešujejo	Sveto	deželo, mi pa naj se sami otepamo strahu in	A
»Kako le govoriš? Kdor vzame križ in gre v	Sveto	deželo, si za dobro ped odsloni nebeška vrata	A
hudega sna. Za srce ga je držalo čisto novo,	sveto	čustvo; misel, ki ga je prinesla, je kopala	A
prestregla laž. »Kaj si na kresni večer v Stehanu, za	sveto	ime božje, spet počel z nekimi tovorniki?«	A
našega samostana.« »Bojim se, cesarju ni nič	sveto.	Saj je odpravil tudi celo vrsto praznikov in	A
Pa mu nismo verjeli.	Sveto	pismo ne more biti pregrešno.Knjiga sama, stara	A
pater je storil prav,« je opat popravljal. »	Sveto	pismo je res sveto, a v njem je tudi kaj, kar	A
prav,« je opat popravljal. »Sveto pismo je res	sveto,	a v njem je tudi kaj, kar bi nešolan človek	A
kolkor si jih izbereš, kar pridi v Stično.	Sveto	pismo, ki si ga bral, so v naš jezik postavili	A
Glejte, niso bili napačni, če so nam odpirali	sveto	pismo.« »Krivoverci so bili, Trlep,	A
treba, po njih da bi nastale same zmede, še	sveto	pismo da bi ljudje začeli brati, so se izgovarjali	A
sramu molčečega pevčka. »Počačsen si kakor	sveto	polje.« »Biba leze, tovor nese.	A
znam pa le toliko, da vem, kako malo znam.« »	Sveto	pismo sem premlel že vse.« »Lectorem	A
razuma, ki nam ga bistrijo knjige učenih mož.« »	Sveto	pismo, pravijo, je knjiga vseh knjig,« se je	A
ni zame več v njem.« »Samo domišljate si, da	sveto	pismo res tako dobro poznate,« je Kuralt spet	A
vam bo požreti še dosti učenosti, če hočete	sveto	pismo zmoči in vsaj nekoliko razumeti.«	A
na vso moč hvalil. »Na moško roko mi smete	sveto	verjeti,« je stegnil roko. »No, pa naj	A
vse je popustil in je šel odločne volje. »Za	sveto	ime božje: ‒ nikoli ne spravim dote skupaj,	A
lakomen.« »Ne boj se, opat ni učen samo na	sveto	pismo, znal ga bo po parkljih.« Gospodar Trlep	A
»To je druga,« je počasi dejal. »Na potu v	sveto	življenje te ne bom zaviral.‒ Zajahaj!« je velel	A
»Mudilo se mi je, mati!« »In kaj si, za	sveto	ime božje, počel na Medvedjeku? O moj Jezus	A
že domislil, brž odprl tabernakelj in použil	sveto	hostijo, da je Turki ne bi oskrunili. Zunaj	A
mašujeta.« . / . / stran 45 . / »Meniha sta, na	sveto	pismo učena, ne moreš ju učiti ti, kaj je prav	A
Res ga je ljubila; ne z ljubeznijo, vdano in	sveto,	s kakršno ljubi dobra, za dom in moža živeča	A
njo v svojo graščinico in sta tam pobožno in	sveto	živeli ter revežem daleč okoli veliko dobrega	A
Vsem naokrog je bil mogočni razgledni hrast	sveto	drevo.Nobena sekira se ga ni smela dotakniti	A
koliko laže boš služil boga, če sam ostaneš.	Sveto	pismo tudi pravi, da, kdor se ženi, skrbi za	A
tako dolgo; dokler on hoče. In on ji je svojo	sveto	obljubo storil. Oba sta bila resnega značaja	A
ki toliko učenosti požró vase in znajo še na	sveto	pismo brati kakor sam gospod fajmošter, kregajo	A
sme vsak za potrebo pobijati. Ko bi jaz bolj	sveto	pismo iz glave znal in življenje svetnikov,	A
V nekem pogovoru jima je govorica prišla na	sveto	vero in na Boga.Iz nekaj besedi, katere je govoril	A
hribcu sem jih iskal, pa jih ni.« »O, za Boga in	sveto	pomagalko, božjo devico!« vzdihne stara ženska	A
nisem vedel, kakove oči sem imel. Saj izreka že	sveto	pismo veliko modrost ‒ če se ne motim, sv. Pavel	A
Tirtlja novica, ki mu jo je povedal, v srd in	sveto	jezo spravila in naglo bi bil letel brat, kaj	A
kadar je pomislil, da morda tista žena, ki je s	sveto	vezjo njemu poročena, čeravno je morda vse zaslužila	A
ko bi se mu kaj po robu slavili, za Boga in	sveto	Trojico, saj so še pesti še kje drugje ko po	A
vsega posvetovanja je bil ta, da so se možje	sveto	zavezali svoje stare privilegije proti vsakemu	A
kako deželni poglavar Auersperg pod noge meče	sveto	pravico, poslal in sklical je bil v Ljubljano	A
sedalom vrši in dela, da vrli Stoklasek kriče pači	sveto	ime zveličarjevo. »Dovolj, dovolj, pusti ga	A
vidiš, več srca. Glej, jaz sem pred oltarjem	sveto	obljubo storil in sem jo držal, da ti povem	A
Zapel je zvonček in Jernej je prejel Boga in v	sveto	olje so ga dejali: »Kyrie eleyson, Christe eleyson	A
Marko. * Soparno in zagatno je bilo na dan pred	sveto	Ano in pri kočah na Zelenici so bili vsi žejni	A
kjer jih je postavila na ozek nazidek pred	sveto	Ano in prižgala tudi dvoje sveč, za Ančko eno	A
naslikati svetega Frančiška in na levo steno	sveto	Ano.Kakor stoje v cerkvi na Rodinah, tako so	A
ga je Marko pobaral, koliko mu je dolžan za	sveto	Nežo. Marko ga je vabil na svatbo, pa ni utegnil	A
iz glave izbije take misli. Pravil mu je, da	sveto	pismo in cerkev zapoveduje pokorščino postavljeni	A
prijatelj graščakov, je obljubil, da pride sam	sveto	zvezo sklenit. IX.	A
mi rekó: »Francozje ste nepripravni za tako	sveto	delo.« Jaz odgovorim: »Gospod, jaz nisem Francoz	A
Mica in javkala . / . / stran 64 . / in Boga in	sveto	pomagalko na pomoč klicala, kaj je pač deklici	A
koder je bila nit pred vežna vrata napeljana. »	Sveto	obhajilo!« šepeta stari in, dasiravno je zunaj	A
njenemu možu in skesan prosi odpuščanja. Prejme	sveto	obhajilo.Fajmošter ostane do jutra pri njem	A
položil križavec na mizo ter rekel: »Za eno	sveto	mašo, gospod fajmošter, za mater in pa za ‒	A
nekdaj ‒ še ni tako dolgo tega, lepo ljubico,	sveto	reč, kakor ti praviš, in tudi jaz sem tako dejal	A
položil križavec na mizo ter rekel: »Za eno	sveto	mašo, gospod fajmošter, za mater in pa za -	A
zmotil se je ‒ in hudo zmotil, kakor pravi	sveto	pismo. Pa še Heine je našel v tem dogodljaju	A
»Bodisi. Vendar, ako bi bil	sveto	pismo bral tako pazno, kakor si dolgočasnega	A
svojih pomagačev, od razbojnikov, iztržil si	sveto	monštranco, ki so jo ukradli v cerkvi sv. Marije	A
zaeno po izgubljenem raju, o katerem berete	sveto	pismo in po srečni zlati dobi, o kateri pripovedujejo	A
marsikateri bojevnik, ki je hotel posnemati	sveto	pisemskega junaka Simsona.Najprej je vihtel	A
tistih bedah in grehotah, o katerih nam prerokuje	sveto	pismo.Potlej stoprav pride �n Gospodov’,	A
svetih blagovestnikov, ki sta nam, oznanjujé	sveto	vero, utemeljila tudi slovstvo; in da razni	A
posnemal vašo nrav in spoštoval je Cvetano kakor	sveto,	nedolžno bitje.Tudi vi bi ne bili ravnali drugače	A
Kar jame pripovedovati, da je v Korotanu nad	Sveto	Krvjo, kamor so hodili naši stari ljudje na	A
Kristusov nauk zmota in potvorba, da je staro	sveto	pismo prazna bajka, navdajale z grozo, se je	A
domikalo božji ljubezni. Zato jim je bila mati	sveto	bitje, ki je moglo utolažiti njihovo lakoto	A
/ stran 141 . / »Da te ni sram, pa si tako	sveto	obljubljal!« mi je očitala. »Seveda sem ti.	A
Kadarkoli boš v stiskah in nadlogah, vzemi	sveto	podobico v roke in moli k Materi božji!Iskrena	A
more nihče nas kristjanov vzeti konec v boju za	sveto	vero. Ali čuj, Zalika, kaj se je zgodilo	A
Ali glej, menih Kapistran vzame iz cerkve	sveto	razpelo, stopi z njim pred nas, govori nekaj	A
Kapistranom. Tam smo se navdušeno vojskovali za našo	sveto	vero in pobijali ljutega sovražnika, krvoločnega	A
na tla in molila goreče, v sklenjenih rokah	sveto	podobo držeč.Iskrena molitev pa ji je vdahnila	A
Mirodolski z nekako nenavadno živahnostjo, z nekako	sveto	jezo govoril, potihne nekoliko časa: videti	A
ne morem iznebiti, da temu možu ni bilo nič	sveto,	z vsem se igra, tudi s svojim svetožaljem; svoje	A
dostojnostjo, kakor da bi opravljal bogve kako	sveto	opravilo; govoril ni besede; tudi družba je	A
se bode težko nespodobno vedel pred vzvišeno,	sveto	podobo; tako je že sam pogled njegov krotil	A
Sama sem pretrgala, z grešno roko sem pretrgala	sveto	vez, ki veže otroka z očetom.Bog mi je priča	A
svojem domu z ženo in otroki. Nocoj ga čaka neko	sveto	opravilo doma. Vse leto je bil gospodar, oče	A
opravilo potem ni se mu zdelo tako imenitno, tako	sveto	kakor to; nobena vonjava mu ni dišala tako prijetno	A
so bile zbrane po hišah, pripravljaje se na	sveto	opravilo. Gospod Mirodolski je sedel za mizo	A
pri sebi, samo da bi ga rešila, ako mogoče,	sveto	obljubo, da se mu hoče prostovoljno odreči,	A
samo to: na smrtni postelji so mi izročili mati	sveto	dolžnost, da naj iščem po svetu očeta, da naj	A
umetnikova duša vdihnila na platno: ‒ to je	sveto	čutilo, ki se je upodobilo in vidno postalo	A
si upaš ti, grešni zemeljski sin, pred moje	sveto	obličje! III 10. julija Včeraj sem bil v Montmore	A
nemirno je letela misel moja nazaj, nazaj v to	sveto	deželo in od tod povračala se zopet ‒ nikoli	A
duhu sva bila daleč, daleč od tod, zamaknjena v	sveto	deželo, v nedolžna otroška leta! Glasno petelinovo	A
tebi kakor meni mnogokrat oskrunjeno, a vedno	sveto	ime.Prijateljstvo daje pravice, a tudi dolžnosti	A
vesoljno človeštvo? Kdo je tako zaničljivo, s táko	sveto	jezo govoril proti samopridnosti, ki le sebe	A
zarotil bi te za vse, kar ti je bilo nekdaj	sveto!	Glej ubogo našo domovino, pa zdaj ti ni več v	A
Zorin prijatelju Padel sem! Kaj mi bode še	sveto,	če mi ni sveta bila dana beseda!O, kaj je vse	A
sem vedno zvest svojemu Bledu. Kakor v neko	sveto,	obljubljeno deželo me je vedno vleklo hrepenenje	A
zateče nesrečni človek po takih skušnjah naravi v	sveto,	neomadeževano krilo. Izgubljeni sin vrača se	A
tolažilo, pri vseh narodih može, ki si podajajo v	sveto	zvezo bratovske roke, ki povzdi gujejo glas	A
gorjanski pastir, ki bo tako učen, da bo prebiral	sveto	pismo.Strah me je, da ji bo treba še dolgo čakati	A
poglavarja, rimskega papeža, naj bi bral zate	sveto	mašo, da te Bog razsvetli, da ti podeli svoj	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani