Gorenjko ‒. Res ga je ljubila; ne z ljubeznijo, vdano in sveto, s kakršno ljubi dobra, za dom in moža živeča zakonska žena, ljubila ga je marveč s čustvom, oh, še zavedala se ga ni dosihmal v vsej neizmernosti; ob tem čustvu, sladkem in groznem, je za trenutek pozabila, da ji mož gine in medli v žužemperški vozi. »Oh, prav, prav je rekel,« se je že v prihodnjem trenutku zavedela prave dolžnosti, zaprla kočo in se odpravila v Stično.