Jaz se ne sramujem svojega materinega jezika, rad ga govorim in še precej dobro, kakor vidite; četudi sem se šele v tujem mestu, med trdimi Nemci, prav izuril v njem. Rad sem zahajal med slovensko mladino in tam smo govorili samo slovenski, kar se ne godi v vsakem slovenskem mestu, tudi v glavnem ne. Kolikor imam narodne zavesti, dobil sem jo, moram reči, na tujem; to se čudno sliši, in vendar je gola resnica; menim, da se ni meni prvemu tako godilo.