slabo (501-600)

»Saj ni slabo!« »Kaj	slabo,	dobro je, izvrstno!« »Imaš prav.	A
redu!« Ker se je Viktor ob tem razgovoru zelo	slabo	zabaval, je pričel dremati.Zato ga je Alena	A
Tudi jaz bi ne zmogla tega.« Nato sta šla po	slabo	izhojeni poti molče.Aleni se je z vso silo nenadoma	A
»Si prodal, kaj?	Slabo,	vem, ker me ni bilo, tristo hudobcev in ta pasja	A
Bogu,« je vzdihnila Urša. »Kako vam je bilo	slabo!	Revica!«	A
Ponujal me je po kmetih, kakor ponuja krošnjar	slabo	blago, dokler me ni spečal.In kje?	A
namignil Zaplaznik: »Veš kaj, Gašper le ni	slabo	izbral.« »Sama skrb in strežba je je	A
»Zlepa ga poprosiva. Če ga zgrda, bi	slabo	opravila.« Mihor je utihnil in dolgo	A
po Zaplaznikovo mater. Reci, da mi je grozno	slabo.	Teci, lepo te prosim.«	A
končati. Odrinila sem njegovo veliko, nekam	slabo	gibljivo roko in siknila: »Pusti me!«	A
večer najdeš kaj, da mi daš mira.« V očetovo	slabo	voljo se je zapičila nelagodnost. ‚Smo	A
naj govori, da ne bo sebe in njega postavila v	slabo	luč. Vse to pa je enako kakor drugi	A
ozreti. Ves čas sem imela občutek, da sem kaj	slabo	ali narobe naredila; včasih se mi je celo zazdelo	A
razjezi kakšna malenkost. Zaslutila sem, da mi	slabo	kaže.Če bi se ta hip potuhnila, bi jo morda	A
skript in zapiskov, vse takšno ju je spravljalo v	slabo	voljo in ju še utrjevalo v njuni zapisanosti	A
neugodni pripetljaji, ki so jo postavljali v	slabo	luč in na ta način stregli škodoželjnosti njenih	A
Katarina smejala, da se ji je zalomil glas. »	Slabo	nam bo, če bomo mešali,« se je v svoje začudenje	A
vzočnostjo. Vzela ga je za svojo stvar, ali dobro ali	slabo,	se še ne ve, toda njena je.Računati mora z njo	A
ni pozabila.’ - Si prepričana, da se ji tako	slabo	godi? ‘Tega pogovora mi je dosti.’	A
me povabila. Izvedela sem, da se ji je sprva	slabo	godilo, dokler se ni navadila podnebja in ljudi	A
se treseš. Vzemi se v roke, ker se bo drugače	slabo	končalo ...Kaj tekaš sèm in tja?	A
»Kaj pa je, gospodična? Vam je	slabo?	« »Malo vode bi rada, prosim.«	A
da bi lahko kar tam bruhala. ‘ Zakaj mi je	slabo,	’ je pomislila, ‘ko je ta riž najbrž čisto dober	A
»Pa vseeno hvala.« »Vam je	slabo?	Ste bolni?« je spraševala servirka.	A
Samo ne vem, ali bom našla. Nekam	slabo	vidim.In daleč je.’	A
dokler mi ne bo kdo povedal. Takrat je imela bolj	slabo	stanovanje, delala je v temačni ljubljanski	A
Da ne bi kaj drvel,« je opozarjala Martina. »	Slabo	sem spala, ker se pripravlja na dež.Kadar je	A
njihovi računi! Obenem je tudi vedela, da ne misli	slabo;	da hoče dobro ne le sebi, temveč tudi njej.	A
adaljeval: »sèm ne moreš več hoditi. Sama veš, da to	slabo	vpliva nate.Ko bi se videla!	A
Pogledala je naokoli in rekla: »Teta Rozi ne misli	slabo.	Drugi tega mogoče ne veste, jaz pa vem, da me	A
njihovim očem. »Joj,« je zajamral stric, »	slabo	je z njo!Mislil sem, da je boljše!«	A
neubogljivega jezika, iz zadrgnjenega grla. »Ti je	slabo?	«V strop uprte oči so pogledale niže.	A
enkrat, dvakrat!« »Štiri, to sploh ni tako	slabo.	« »Ne, je pa neumno, če si iz same malomarnosti	A
Pogladil se je po želodcu. »	Slabo	sem spal in me nekaj matra.Najbrž bi se mi še	A
žverca, da te s svojim jezikom mimogrede spravi v	slabo	voljo!Napel je strogo, uradno šobo, zravnal	A
očitno pokazal svojega sovraštva?« »To bi bilo	slabo	in ti bi se bil nemara bolje čuval.Hotel sem	A
sami pri sebi, »če se le s tem divjakom ne bo	slabo	izteklo?Paziti bo treba, kajti vsega je zmožen	A
posebno za mleko, dobra kupca, a bilo je skrajno	slabo	obdelano.Kaj hočete, teta je bila stara in sama	A
si je moral priznati, da bi utegnil najbolj	slabo	vplivati na dovzetno Lovrekovo dušo.Za Polonico	A
čilosti zasovraženega rodu je celo smatral za	slabo	prikrito obsodbo svojega lastnega početja.Tako	A
doma, ker jih je bilo v slabi, doma stkani in	slabo	sešiti raševinasti obleki sram med ljudi in	A
prisodili njegovi sorodniki na Hojanovini. Ali	slabo	je poznal starega Hojana, ko je upal, da ga	A
salamensko! In gotovo si tema dvema natvezel, kako	slabo	se ti godi, da bosta Hojana opravljala po trgu	A
kapljic stkana meglica. »No, tebi se pač ne godi	slabo,	« se je nasmejal učitelj v pozdrav, vendar se	A
slišal resnico od tebe samega.« »Poleti mi ni	slabo,	« je odvrnil Lovrek. »Drugače pa ...«	A
Gradišču. Lovrek pa se ni dosti brigal za njegovo	slabo	voljo, kajti z vso silo se je bil lotil dela	A
nedvoumnem priporočilu tarča za vso nakopičeno	slabo	voljo in zlobo. Njegovo življenje se je spremenilo	A
preden utegne stopiti naprej, se skozi špranje	slabo	zapažene lesene stene nad stopnicami zasveti	A
časa nima, kajti Razborčani, ki so jih v Selu	slabo	postregli, so še lačni in žejni, in treba jih	A
nevljudne besede mladega dijaka, ki je tako	slabo	dušil svoj glas, da so ga zlahka slišali vsi	A
čakanje na prihodnji vlak proti Celju. Ponoči je	slabo	spal in zdaj je brez prave zbranosti prelistaval	A
Miklausin, mestne branjevke pa so mu plačevale bolj	slabo.	Poleg tega je bila vožnja zamudna, izgubil je	A
so jim, da je sadje drugod kazalo razmeroma	slabo.	Žal jim je marsikdo verjel in na slepo prodal	A
Samo še pet minut!« S	slabo	prikrito nestrpnostjo se je fant moral vdati	A
pismeno razsodbo. In že to se je zdelo Miklausinu	slabo	znamenje, da se je kar poslovil - sicer prijazno	A
»Otrok, otrok! Kako	slabo	poznaš svet!Zapomni si dobro: dokler smo močni	A
zagotovo že v Razborju ... Kako bo opravil, dobro ali	slabo	...?Popoldne, če Bog da, se najdeta in si obljubita	A
ga ni manjkalo. Čez nekaj časa je prispel do	slabo	razsvetljene odprtine, iz katere je donelo zamolklo	A
Kdo ve, kolikokrat še ...« »	Slabo	kaže.Lahko noč, Planinšek!«	A
ustnice. Tudi glava je vroča, kar je vsekakor	slabo	znamenje. »Čimprej ga moram spraviti	A
stopil na vrt, je to in ono popravil, spremenil	slabo	lego rastline ali odstranil ovire pravilne rasti	A
Kako je s teboj?« »Bolj	slabo,	sodim.Zdravniki me sicer tolažijo, da se z operacijo	A
zajeli črnci. Pri njih se jim drugače ni godilo	slabo:	lovili so divjačino, uničevali škodljivo zverjad	A
mast je boljša v hrambi nego pod tujo kožo. In	slabo	bi se podala Alešu ničemrnost!Tri ogle podpira	A
drugače!“ je preudaril. ”Lahko se zgodi dobro,	slabo	pa se ne more zgoditi!Kar imam, je moje, kvečjemu	A
naočniki bral. Ali naj dobro pomeni, ali naj pomeni	slabo,	nekaj pomeni na vsak način!...	A
”Glej, čemu bi se jezil? Jutro je pač	slabo	in nečedno, ampak dan je bil lep in še lepši	A
večer, zašumi nenavadno življenje v prostrani,	slabo	razsvetljeni sobi; zdi se, da so vstali duhovi	A
Bog, kako si otročji, Peter!“ To je bilo zanj	slabo	znamenje in ves prestrašen je odprl oči ter	A
čuvstvo. ”Pravite, da ste zapuščeni in da se vam	slabo	godi ...A kako vendar, da vam ona - vaša hči	A
dolgočasili. Dvorana je bila zelo prostorna, toda	slabo	razsvetljena instrop je bil nizek; nobenega	A
glave kakor pod težkim vetrom. Janu je bilo	slabo;	gledal je v govornika in je slišal njegov glas	A
František do Jana in je vzdignil roko. ”Nekomu je	slabo,	prijatelji, dajte prostora!“ Počasi in trudoma	A
Počasi in trudoma so se razmikale vrste. ”Ni mi	slabo!	“ je jecljal Jan; njegov obraz pa je bil bled	A
Domov pojdi! Čemu pa si prišel sem, če ti je	slabo	... tudi brez tebe bi opravili!“ se je razsrdil	A
ni čudno, - nihče me ne spozná več. Moj Bog,	slabo	se mi je godilo, a zdaj je boljše.Veste, bila	A
Plivarjeva. ”Gospod Smuk, - oprostite, da vam tako	slabo	postrežem; ali kljub temu, ta slivovec je izvrsten	A
Kako ljubeznivo me je popraševala: 𠆪li se vam	slabo	godi, mati ...Ali vam je kaj boljše ... Ah, kako	A
pozneje se izprehajam po trgu in vidim pred seboj	slabo	oblečeno žensko, visoke, sila suhe, sključene	A
ni udaril? ... Slaboten, plah fant je bil, zelo	slabo	oblečen; poleti bos in golorok, pozimi zavit	A
Kako je Lužarici?“ ”	Slabo,	ljudje božji, slabo.Blede se ji in zato sem	A
Kako je Lužarici?“ ”Slabo, ljudje božji,	slabo.	Blede se ji in zato sem zdaj na poti po gospoda	A
Še čuda, da nisi zablodil v zametih.“ ”	Slabo	ji je, drugače bi se ne bil napotil, Jutra morda	A
je razložil krčmar. ”Ne mlad ni bil, ne star;	slabo	je bil oblečen, v poletensko suknjico; hudo	A
božjem svetu, toda glasu ni bilo od nikoder. ”	Slabo	se mu godi, izgubil se je in zapravil, pa ga	A
Izba je brez pohištva, nobene slike ni na	slabo	pobeljenih stenah; a vsenaokoli ob zidu dolge	A
ubranil. Tudi njegovo srce je bilo že trudno in	slabo.	”Ne, ne počivati - počitek bi bil večen in	A
velikonočnih in vsehsvetskih zgodb. Človeku je	slabo,	če se sprehaja po tej papirni aleji, rodoljubno	A
počesani, guvernantsko genljivi, in še bolj mu je	slabo,	če se spomni, da je bil tudi sam vzgojen pod	A
ni vreden, da eksistira ...“ Ugovarjal mu je	slabo	oblečen študent z jako dolgim, nekoliko na stran	A
sem ter tja kakšnega človeka od mene, češ, da	slabo	delam, in ste mu priporočili Igliča ...No, to	A
Smerečju, in, kakor sami veste, ne godi se mi	slabo.	“ ”Da, vam!	A
da bi vam to razkladala ... Vam se gotovo godi	slabo;	prosim vas, vzemite to, če se vam ne zamerim	A
moj, kako si shujšal! Ali se ti je godilo tako	slabo,	Jože?“ Solze ji stopijo v oči.	A
Marijca je vsa preplašena prihitela k njemu. ”	Slabo	mi je, Marijca; poglej mi v obraz ...Ali ničesar	A
je vračala pozno na véčer. Nekoč ji je bilo	slabo,	ostala je doma in ni stopila nikoli več na cesto	A
Pohištvo je siromašno; ljudje, ki prihajajo, so	slabo	oblečeni, zmerom zlovoljni, samo ob nedeljah	A
so se prikazale gole, vse bele čeljusti. ”	Slabo	mi je bilo, pa ste hoteli precej, da bi umrla	A
izpolnilo v mlaki ... Vstala sem kmalu, ker mi je bilo	slabo	in vztrepetala sem v resnični grozi, ko se me	A
moje poželenje ...“ In vendar mi je bilo zelo	slabo	in mraz mi je bilo v lica; morda je tedaj poslednjikrat	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani