In sklenil je, da prepove fantinu sleherno občevanje s sorodniki na Gradišču.
Lovrek pa se ni dosti brigal za njegovo slabo voljo, kajti z vso silo se je bil lotil dela. Z zaverovanimi očmi je odgrinjal okrog sebe naravo, upodobljeno v neštetih stvorih, opazoval tisočere oblike življenja rastlin in živali, prisluškoval skrivnostnim glasovom, izpričujočim bivanje komaj vidnih bitij, in se z rastočim zanimanjem bližal predmetom, ki jih je doslej brezbrižno puščal ob strani.