Hojanovi sinovi, štirje možje, so bili zrasli v slepi pokorščini do očeta - kakor se je bilo Lovreku nazorno pokazalo že v prvi uri njegovega bivanja na Stropniški peči, - a za starčevim hrbtom so godrnjali in ga celo preklinjali, želeč mu prav po neotroško skorajšnjo smrt. Ostajali so večinoma doma, ker jih je bilo v slabi, doma stkani in slabo sešiti raševinasti obleki sram med ljudi in ker jih je silno redko žulil grošek med prsti. Ostajali so doma, čeprav so si često želeli družbe svojih vrstnikov.