slabo (601-700)

vnukov. In kar je najhujše: da se mu bo godilo	slabo	na tem svetu ... Draga Judit, jaz sem pa takih	A
je bilo v košu orumenelo; pohojeno listje ...	Slabo	tebi, popotnik nemirni, ob zimskem času ...	A
in je gledal tako čudno, kakor da bi mu bilo	slabo.	”In otroka ti je podaril Bog ...	A
iskrene besede, temveč moje uho je bilo takrat	slabo	ustvarjeno in je razumelo napak; ni res; kar	A
osladni, plitki dunajski plesi, ki je človeku	slabo,	če jih sliši vdrugič; kakor da bi bili porojeni	A
nervozno vzkipevanje umirajoče duše ... To je	slabo,	slabo!Nikakršne moči, nikakršne -- omejenosti	A
nervozno vzkipevanje umirajoče duše ... To je slabo,	slabo!	Nikakršne moči, nikakršne -- omejenosti ...	A
je časih, kakor da bi kosti ne imela več; in	slabo	že vidim, oči so mi odpovedale.To je starost	A
z zoprno dišečim kadilom. Lenartu je bilo	slabo.	Gospod Ferencig je za trenotek pomolčal, nato	A
v Ameriko. Tam se mu je godilo spočetka prav	slabo	... tudi desnico je izgubil, odrezali so mu jo	A
krajina se mi je zdelo, dolgočasna in vino je bilo	slabo	... Danes razumem jako dobro, kaj sem izgubil	A
in zmerom tišje. ”Tudi drugim se je godilo	slabo,	pa niso jokali in se niso nič pritoževali ...	A
se niso nič pritoževali ... in nama se ne godi	slabo	... samo zdaj se je tako čudno zgodilo ...“ Moja	A
Zbogom, mati.« . / . / stran 157 . / »Če ti je	slabo,	Tone, ostani doma in leži!Vse rdeče oči imaš	A
razbojniki je rekel, pa so pravični sodniki;	slabo	je gledal, krmežljave so njegove oči; slabo je	A
48 . / je gledal, krmežljave so njegove oči;	slabo	je slišal, gluhasta so njegova ušesa!In se še	A
reč nekoliko premislil in zdaj se mi ne godi	slabo.	-Kaj pa ti, očka?	A
bilo njegovo srce; telo pa je bilo staro in	slabo	in se je krivilo pod težo krivice in bridkosti	A
mi tresejo, sluh mi odpoveduje, tudi vidim že	slabo	od same bridkosti! Potolaži kmalu svojega hlapca	A
duri. Prišla je najprej, takoj ob dveh, bleda,	slabo	oblečena ženska.Toliko da se je ozrla po sobi	A
so se veselo zasmejale. Prišel je postaren,	slabo	oblečen človek, suh in slaboten.Roke je imel	A
durmi velik, širokopleč človek. Oblečen je bil	slabo,	ves je bil umazan in raztrgan.Mraz je bilo pač	A
se časih nalahko stresla; zagrnjena so bila	slabo	in zimska noč je gledala skozi špranje.	A
v lica jo je žgalo, ali v životu ji je bilo	slabo,	vzdigalo se je proti grlu, kakor da bi bila	A
se je šele pozno v noč; bilo ji je težko in	slabo	in iskala je vode v temi... Nekoč sta	A
ni mračilo zunaj. Tisti večer je bilo Tončki	slabo	in spala je nemirno...Potrkalo je nekoč, odprle	A
se je mnogokrat, vzbudila se je nenadoma in	slabo	ji je bilo... Prišlo je hrupno in silno	A
čakalo že mnogo žensk na izplačevanje; delavke,	slabo	oblečene in suhotne, kakor Anka, in odjemalke	A
kazala dolga prečna guba. Oblečen je bil precej	slabo;	suknja se mu je na hrbtu svetila in hlače so	A
Tako globoko so me zadele v srce, da mi je bilo	slabo	in da se je zasenčilo pred mojimi očmi.Ampak	A
velikim rdečim robcem; učitelju Šviligoju je bilo	slabo	in neznani ljubljanski škric se je držal na	A
vam je godilo dobro, ali če se vam je godilo	slabo,	nikoli niste bili zadovoljni, pa tudi nikoli	A
”Nagle jeze je bil zmerom, zdaj pa se mu je	slabo	sponesla ta jeza. Sam si je naložil, sam naj	A
treba kakor samoobtožbe. In če je ogledalo	slabo	in spačeno, ni škode; kolikor bolj je podoba	A
Govekar v literaturi: ”Po mojih mislih je ta roman	slabo	zasnovan, nerodno pisan --“; v politiki: ”Po	A
Kako?“ ”	Slabo,	prijatelj Kuštrin, slabo, kakor zmerom.Kdor	A
Kako?“ ”Slabo, prijatelj Kuštrin,	slabo,	kakor zmerom.Kdor stoji pod kapom, je moker	A
In kaj je s Haecklom?“ ”	Slabo	se ti godi, meni pa se godi dobro in to je prav	A
v taktu čokati život; oblečen je bil precej	slabo,	suknja mu je bila prekratka in tudi hlače so	A
dvorišču; morda so bili tam, navadni predmestni,	slabo	oblečeni otroci, ki jih vidi človek kakor s	A
pozneje, Matilda, pozneje. Zdaj sem, glej, precej	slabo	oblečen in tudi druge praktične razmere -- ne	A
fraka od človeka s frakom, kakor se razločuje	slabo	vzgojeni cestni pes od psá, ki dremlje na zofi	A
otrok, ki mu je Krim krtina. Oblečen je bil	slabo;	noge so mu tičale v zakrpanih, nizkih čevljih	A
In še bolj nezaupno ga je pogledal župnik --	slabo	oblečenega človeka, vagabunda, ki se je bil	A
sam Bog vedi, kaj boš še vse dosegel! ... Pa si	slabo	oblečen, Mate; kako se ti godi?“ ”Rad bi	A
Tudi pregrešna je bila: Kaj bi z njo, majhno in	slabo,	na svoji daljni poti?Misel je utihnila, srce	A
napravila luč in je zagrnila okno. ”E, Hanca,	slabo	se vedeš!Po vasi govore, da se potepaš s tistim	A
... Izpočetka je bilo sitno in živel sem tako	slabo,	da me je strah, če se spomnim ... no, minilo je	A
za škrica ni. Pa se mu bo godilo še prokleto	slabo;	njegovo opravilo ne nosi veliko in doživela	A
Vode!“ je zaklical amerikanec. Hanci je bilo	slabo.	III	A
”Boljše bi bilo, Hanca, da odideva.	Slabo	ti je ... in ni vreden, Hanca, ni vreden ...!“	A
pasu in jo je potisnil na stol. ”Ne pojde;	slabo	ji je!“ ”Slabo mi je!“ je ponovila Hanca	A
”Ne pojde; slabo ji je!“ ”	Slabo	mi je!“ je ponovila Hanca in učitelj je hitel	A
nikoli -- in verjemi, godilo se mi je že zelo	slabo!	“ ”Ne blêdi!	A
Ne blêdi! Zato pa si umetnik, da se ti godi	slabo!	“ ”Kaj me briga vse, dokler je pogum in upanje	A
nekdo na pragu; komaj da je trenil z očesom. ”	Slabo	se mu godi, pravijo!“ In obraz na pragu je	A
Še se spominjam nanj ...“ ”No, izgubil se je,	slabo	se mu godi!“ Hanci je padlo delo z naročja	A
v suhih, bledih licih se je prikazala kri. ”	Slabo	se godi Mateju?“ ”Slabo!	A
”Slabo se godi Mateju?“ ”	Slabo!	Župnika je prosil miloščine, pa ga je prav tako	A
rakev! Naposled, Bog vedi, niti nisem tako	slabo	živel, kakor bi si kdo mislil.Na stotine jih	A
ne tožijo in ne pride jim na misel, da žive	slabo	...Ali to je, Hanca, ker me peče greh na srcu	A
Karala se je zaradi svoje velike radosti. ”	Slabo	se mu godi; tako je pisal, kakor da mu stoji	A
beseda se mu je zatikala. ”Pravijo, da živi	slabo	... no, da nima prijatelja ... ali veš njegov naslov	A
Fricovki, vdovi poštnega uradnika. Živela je zeló	slabo	od male penzije in čakala je, da oddá kabinet	A
govoril. ”Nocoj, gospôda moja, se je stvar tako	slabo	završila, - a to ne dé veliko.Jutri napravim	A
strank in stanov, -- ali se mu zdi vse to enako	slabo	in nepravo, in je ostalo v njegovi glavi samó	A
različnega blagá, da ni časa izbirati in deliti	slabo	od dobrega, kristale od peska ... ah, in peska	A
razmočeno sivo ruto. Fant, desetleten morda,	slabo	oblečen, slabo obut, premočen, je stal poleg	A
ruto. Fant, desetleten morda, slabo oblečen,	slabo	obut, premočen, je stal poleg nje in je jokal	A
ob tisti uri, ko sem se mislil kratkočasiti.	Slabo	mi je, kadar vidim tak bolehav, cukren, tak	A
od Ivanke: ”Draga naša Marta, nam se godi	slabo.	Oče so pijani, mi smo lačni, tebe ni.	A
navdušujejo prezgodaj, se ščasoma naveličajo in se jim	slabo	godí; ampak tisti, ki se navdušujejo pozneje	A
je pogledal in se je prestrašil. ”Kaj ti je	slabo,	Matilda?“ Žareče so zardela njena lica in	A
zmožen trpeti in koliko uživati, preudari zmerom	slabo;	zakaj močnejša je njegova natura od njegove	A
vina!“ je klical Nagode. ”Mojstru mojstrov je	slabo!	“ ”Ni mi slabo!“ se je osvestil Jakob.	A
”Mojstru mojstrov je slabo!“ ”Ni mi	slabo!	“ se je osvestil Jakob. ”Ali sem te užalila	A
ta tihi, zapuščeni kraj, ki je bil oddaljen	slabo	četrt ure od vasi.A Miha je preživel ondi morda	A
dolgočasne; ljudje, ki ti prihajajo tod naproti, so	slabo	oblečeni, njih lica so udrta in oči gledajo	A
ko je vstal ter se oblačil, mu je prihajalo	slabo,	mrzle kaplje so mu stopile na čelo, noge so	A
črno podplute oči. ”Ostanite doma, če vam je	slabo!	“ Milan je molčal, pustil je kavo na mizi	A
ko se je vrnil gospod zgodaj, že pod mrak. ”	Slabo	mi je!“ je rekel. Oči je imel rumene in zalite	A
Fani je vstala izza mize ter je rekla, da ji je	slabo.	Ženin si je z debelimi, tresočimi rokami poravnal	A
Ali si še ti, duša?“ ”Morda si	slabo	spal?“ ga je vprašala s sočutnim nasmeškom ter	A
smehljaje, da mu je nekjé v zatehli, zakajeni,	slabo	razsvetljeni sobi sedela na kolenih ter ga brez	A
Župnik je gledal bolj čemerno nego osorno. ”	Slabo	je, slabo!“ je zavzdihnil nadučitelj.”Kako,	A
gledal bolj čemerno nego osorno. ”Slabo je,	slabo!	“ je zavzdihnil nadučitelj.”Kako, da ste se spozabili	A
”Kakšen pa si? Ali ti je	slabo?	Ves bled!	A
smejale in so mežikale; oblečen je bil precej	slabo,	v starinsko, ogoljeno suknjo s škrici in kratke	A
“ je prašal župan. ”Ali si mislil dobro ali	slabo?	“ ”Rekel sem, da sem inteligenca v tem kraju	A
”Bodi, kakor je božja volja! - Ali	slabo,	ali dobro: sam sem si napravil!Le toliko je	A
tudi vam drugim želim, da bi ne živeli preveč	slabo!	- Ta kozarec starešini in svatom!“	A
ko sem jih vabil ... In tudi tisti kmet, tisti	slabo	oblečeni, ki je bil tako vesel, da se bo brati	A
sem se res!“ se je smehljal Kačur v zadregi. ”	Slabo	kariero sem delal - ampak večidel sem bil sam	A
Kačur je bil še zmerom bled in je trepetal. ”	Slabo	mi je bilo, drugega nič!... Čemu pa ta veselica	A
Take reči sem bil sklenil. Spal sem tisto noč	slabo	in vstal sem, ko se je komaj danilo.Nebo je	A
zakaj v tistih časih sem bil omamljen in sem	slabo	videl, kakor sem že povedal.Tudi on je odskočil	A
močno stresel za ramo. ”Prijatelj, ali ti je	slabo?	Hudo si bled!“	A
deročo vodo. ”Za božjo voljo, prijatelj ... ali si	slabo	spal?“ ”Spal?	A
zakrpani obleki. In vsi so rekli, da je to	slabo	znamenje. Koj drugi šolski dan sem okusil	A
bil povedal v šoli učitelj; povedal pa jo je	slabo,	iz veselega junaka je napravil cmeravo mevžo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani