nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Ko bodo prileteletja dol, ko se bodo na tleh zablisnile in razletele, se bo na vse konce razletela tudi tista negibna in molčeča pruska vojska in njihove zastave bodo scefrane obvisele na počrnelih drogovih. Toda namesto granat je zdaj v taki lepi paraboli letel tja dol on sam, padal je, Windisch, padal je, kakor padajo ljudje, ki ne vejo, ali se jim to padanje sanja ali je to padanje proti travnatemu pobočju in gozdnemu obronku resničnost. In je resničnost, mora biti, če je nad želodcem takšna praznina, če v glavo sili slabost iz trebuha, klokotajočega soda, če srce trepeta in skoraj čisto zastane v grozi ob spoznanju, da med nogami in pod ritjo ni več nobenega sedla, tudi konja ne.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani