rumeno (101-200)

groblji, na kateri je otresala mogočna lipa	rumeno	listje z vej in ga stlala na žrtvenik, kjer	A
se bojevniki zagnali v grmovje in polegli v	rumeno	listje in suho travo. Šleme so metali z glav	A
Žimnice napravim za strnade. Kar	rumeno	jih je po njivi.Še danes jim nastavim.«	A
Strniška vrnila, so že stale steklenice na mizi in	rumeno	cvrtje je gledalo iz belega papirja.	A
dejanja in hrepenečih po ljubezni. Nalagajo	rumeno	prst in jo odmetavajo na griček za seboj.Molče	A
se je spustila na kamniti privoz in stopila v	rumeno	migetajoči popoldan. Najbolj polno, najbolj	A
okno nizke stavbe za našim vrtom kakor veliko	rumeno	oko, jutro tudi že vidim. Toda vse to je	A
Tončka mu je natakala pivo. Skozi okno je vdiralo	rumeno	sonce porajajočega se vedrega poletnega dneva	A
toplo in prijetno, kakor da sedi za mizo, lomi	rumeno	potico in pripoveduje očetu, sestri, materi	A
V drevoredu je bilo tiho in pusto.	Rumeno,	rosno listje je ležalo na tleh; visoko v zrak	A
Zdaj je nebó tiho in dolgočasno in na tleh leži	rumeno	listje. Težko je to življenje in ne vedel	A
trije črni, eden pa je bil materin sin, imel je	rumeno	židano dlako in bel smrček.Dvoje nebogljencev	A
videla, lepše, tam na oni strani; jedla sva	rumeno	pogačo in sladko mleko sva pila, zdaj glojeva	A
se je tajal, mešal se je na cesti z blatom v	rumeno	brozgo, ki je segala do gležnjev.Koder je prišel	A
nesla špehovko, že narezano, s cukrom potreseno.	Rumeno	zapečena skorja se je ob vsakem lahkotnem koraku	A
tleh pred njegovim stolom je ležal velik pes z	rumeno,	kodrasto dlako in vse krog psa so bile raztresene	A
potice ter je z lačnimi zobmi ugriznil hlastno v	rumeno	skorjo. Koj je omahnil v senco za kostanjevo	A
bi po kavi, hlebec kruha bi bil zraven z lepo	rumeno	skorjo; napravljal bi se v cerkev, mati pa bi	A
tako divja in grda. Polt je imela na stegnih	rumeno	in Luciji, ki je bila vsa bleščeče bela, se	A
višje proti srebrnosinjemu nebu; pod nama tone	rumeno	polje, tonejo sloki gradiči, bela mesteca ...	A
slaščičarnic, in za visokimi okni so dišale	rumeno	pečene torte.Odprlo se je ob cesti veliko število	A
Bog védi po čem, po nečem svetlem, sončnem, po	rumeno	pečenih tortah, pisanih bluzah in zlatih zapestnicah	A
po ušesih: denar ... denar... denar. Denar... to so	rumeno	pečene torte, pisane bluze, zlate zapestnice	A
postrežnica ji je prinesla na svetlem krožniku	rumeno	pečene torte.Anka je zagriznila: kakó se je	A
velika miza in za mizo dvoje težkih stolov. V	rumeno	pobarvani omari ob zidu je bil občinski arhiv	A
drugo na drugo! Ti lepo jabolko tam, ti zrelo,	rumeno,	skoči v mojo dlan!“ Ker pa je bilo steklo	A
enkrat da bi ugriznil v to lepo jabolko, v tisto	rumeno	tam z bradavicami in mozolji, tako da bi se	A
Jure je stal in groza mu je stisnila srce. Lepo	rumeno	jabolko je ležalo v travi pred njim. Nič	A
svetla zvezda na nebu, ali če je bilo neumno,	rumeno	oko kakadujevo.V ječi si, od vseh strani ti	A
moremo razumeti? Ah, izpraskal bi to okroglo,	rumeno,	topo strmeče oko, pogledal bi, kaj da je zád	A
jaso, s kamenjem posuto in poraslo z nizko,	rumeno	travo; tja sem šel, kjer je globoko spodaj pljuskalo	A
dali marelico!“... Da bi imel eno samo svetlo,	rumeno,	sočno marelico!- Bilo mu je, kot da bi imel	A
je, Bog védi kakó. Marko se je še spominjal	rumeno	pečenih velikonočnih kolačev; lepo je bilo,	A
stisnil váse, je po drugod že gnilo na tleh	rumeno	in rjasto listje. Njegova smrt ni bila žalostna	A
ni bila velika: debeli trgovec Bonaventura, z	rumeno	brado, rumenimi lici, rumenimi lasmí in rumenim	A
oblaku k tlom. Ko je stal ob oknu in gledal na	rumeno	vodo, na pusto dvorišče, na črni oblak, ki je	A
- Po gajih je pritajeno pošumevalo	rumeno	jesensko listje ter se spuščalo počasi, komaj	A
da je imela črne lase in črne oči ter bolno,	rumeno	polt.Poklicala me je po imenu in me je vprašala	A
sonca, prešernega potrkavanja zvonov, dišečih,	rumeno	zapečenih kolačev, rdečih piruhov, svetlih pomaranč	A
je držala datelj, en sam datelj; mesó je bilo	rumeno	in sočno kakor med, kazalo se je dolgo, belo	A
prej, ne vem več - so vsi krog mene pobirali	rumeno	prst ter so jo metali na rakev; tudi jaz sem	A
zapihajo hladni vetrovi in se podí po zraku	rumeno	listje.Malo ljudi se je izprehajalo in vsi so	A
vse rože so zvenele; vsi grmi so se posušili,	rumeno	listje je ležalo zgrbljeno po tleh; in ko sem	A
in gledal po polju, kjer se je nalahko zibalo	rumeno	žito.”Na veselico!“ je odgovoril Mihov, ne da	A
okni ter pravi ”Prešco boš dobil, lepo pečéno,	rumeno	in hrustavo; tudi boš dobil hrušk in krhljev	A
Pokošena senožet je švignila tam mimo, tam	rumeno	polje, tam še vsa zaspana bela vas, cerkev z	A
”Kaj bi z besedami! Če je jabolko	rumeno	ali če je rdeče, samo da je sladko!“ Grivar	A
dežja se je bil nenadoma napolnil do vrha z	rumeno	vodo, ki je tekla hitro ter pljuskala z velikimi	A
Janjek je pomislil. ”Potico bi rad imel ...	rumeno,	medeno potico ... že dolgo nisem jedel potice	A
duri, je ležalo v vrsti troje velikih, lepih,	rumeno	pečenih kolačev.Na drugi mizi je ugledal Pavliček	A
počesani, moje roke so bile bele; jedel sem	rumeno	potico in pil žlahtno starino.Take čase sem	A
pač ... škoda, da nimam barve, naslikal bi ji še	rumeno	polt.“--	A
okrog s pijanimi očmi; pred mano je trepetalo	rumeno	zlato, pred mano in pod mano in nad menoj; zlato	A
izgine. In tam, tam daleč se narahlo ziblje	rumeno	polje, ob jarku leži človek in gleda v nebó	A
samo okno razsvetljeno in je sijalo z dremotno	rumeno	lučjo skozi gosto meglo.Vse drugo, nebo in hiše	A
belem plamenu; mirno, leno se je pripogibalo	rumeno	klasje - mirno, leno morje daleč do obzorja	A
skodelico kave in v pleteni košarici lepo narezano,	rumeno	in dišečo rozinovo potico.Maricelj nikoli ni	A
priimka, tik kraj vaze pa je ležala bahata,	rumeno	pečena torta, na kateri je bilo z belimi cukrenimi	A
krajcarjev bi kupil kruha, maslenega, z lepo spečeno	rumeno	skorjo in dišečo rumeno sredico ... Bog vedi,	A
maslenega, z lepo spečeno rumeno skorjo in dišečo	rumeno	sredico ... Bog vedi, če pride zvečer oče domu	A
bila odkrita. Skrbno obrito lice je bilo bolno	rumeno,	razgubano in medlo.Pod odprto srajco so hlipale	A
Mama je položila pekač na mizo in zgornjo	rumeno	skorjo poškropila z nekaj kapljicami mleka.	A
še kos sebi. Ko se bodo naši zobje zajedli v	rumeno	skorjo in belo sredico, nam bodo vsem žarele	A
Odkrila je prtiček do kraja in ponosno pokazala	rumeno	skorjo.Veljavno sem stal ob strani in pričakoval	A
delati plodove. Na pomoč pokliče tudi veliko	rumeno	sonce, da vdihne vsakemu cvetu zrelo življenje	A
pobarvala z lužilom rdeče, nekaj modro, nekaj	rumeno,	nekaj vijoličasto...Pod toplarjem je nastala prava	A
sam pa je od jeze vso cesto poškropil s svojo	rumeno	vodo. Vse, kar sem lahko naredil, je	A
skalnati Storžič in če boste kje zagledali kakšno	rumeno	planinsko rožo, ji lahko brez oklevanja daste	A
prišla tudi dva strežnika in vsak je imel v rokah	rumeno	paličico, katera se jako ostro prime človeškega	A
zadere se eden in dvigne z debelo lakajsko pestjo	rumeno	paličico. »Odrini!« zadere se drugi in takisto	A
»Odrini!« zadere se drugi in takisto dvigne	rumeno	paličico.Tedaj bi morali videti modrijana s	A
zadnje sobe, izpregovori mi spremljevalec z	rumeno	paličico: »Tukaj notri je pater polkovnik.Veselo	A
bile ne premehke ne pretrde, ne ožgane, ampak	rumeno	zapečene, kakor da so od samega masla!Sedaj	A
Peter je ravnokar prišel iz tvoje sobe, ali	rumeno	svojo paličico, znak službe svoje, pozabil je	A
V sobo stopi strežnik Peter. Zopet ima	rumeno	paličico v rokah in z mirnim glasom naznani	A
zarožljal ključ v vratih. Vstopil je strežnik z	rumeno	paličico in mi naznanil, da me kliče predse	A
prevlečena. Vrhu tega je bil nerodni cerkovnik ubil	rumeno	šipo v oknu, da se je videla luknja, ki je močno	A
dolino in tuintam je sapa zavela, da se je zibalo	rumeno	žito, ki je v klasju stalo na njivah. »Že spet	A
vejevje je pregibal oster jug, ki je jemal s sabo	rumeno	listje in ga odnašal proti severu.Včasih je	A
tam sije solnce milije in da zori po holmih	rumeno	grozdje.Ko bom gledal v sreči te kraje, bom	A
pod klobuk na steni. Iz malega katedra je vzel	rumeno	špansko paličico ter jo z nekako sveto ljubeznijo	A
svoje njivice, na katerih mu je sililo žito v	rumeno	klasje.A ravno tiste dni je imel mož svojo žetev	A
sta dva deželnih stanov strežaja, oblečena v	rumeno	in modro barvo, ter zaspano zrla na trg in na	A
ponižno, »vaše besede so mi padle v srce kakor	rumeno	zrno v plodovito zemljo.« »Ali vi še	A
mrzlega kakor led sredi zime. V peči pa se greje v	rumeno	pečeno pišče!Taka je, carissime!	A
plačali niso! Pojedli so klobase iz peči in	rumeno	pečena piščeta!Moj Bog, in plačali niso!	A
kvišku, dokler ni dospel do vrha, kjer je zaužil	rumeno	sadje.Potem pa jo je zopet odrinil navzdol.	A
življenjem in grobom! Na eni strani gledaš v	rumeno	obsijano dolino življenja, na drugi stani pa	A
brati. Jesenska bučelica ga brenče obletava in	rumeno	listje pada nanj ‒ ali on bere in bere. DRUGO	A
lepa družba!« dostavi tretji. Nosil je takisto	rumeno	laško obuvalo, da je bilo videti, kakor bi bos	A
sobo. Pred njegovim pogledom se razprostira	rumeno	obsejana ravnina: zlato klasje se zib lje v	A
na modro nebo, kjer so se okrog sonca zbirali	rumeno	obrobljeni oblaki. ‚Margerita,’ spregovorila	A
pokrival krajino v dobi, ko je druga leta še	rumeno	listje padalo z vej in zlatilo zemljo pod njimi	A
svojimi prsti ter gledal pri oknu na ravnino,	rumeno	obsijano. »Sonce sije in dosti lepega vremena	A
hišni oče, in kakor bi trenil sedela sva že za	rumeno	mizo in pred sabo sva imela bokal dobrega vina	A
škrata sem se otepala, škrata, besa!« »O sonce	rumeno!	« se je Stojana prijela za glavo in verjela,	A
na duri ‒ duri: eno hlačo ima zeleno, eno ima	rumeno	... « Trlep je poskočil, skrb ga je vzdignila	A
razredčenih obrobnih goščavah se je oglasil zakasneli	rumeno	operjeni kobivkobiv. Izpod kolišča Ostrorogega	A
skupaj visela. Tonček je zrl srpo v tla in le	rumeno	lice njegovo kazalo je o čutu, kateri ga je	A
drevesu. Naglo prihrumé sršeni iz dupla, vse	rumeno	jih je bilo okrog, in jeli so pikati Turke pod	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani