Ali je spomin na večnost, ki je mi siromaki, tavajoči v tesnobi in trenotku, ne moremo razumeti? Ah, izpraskal bi to okroglo, rumeno, topo strmeče oko, pogledal bi, kaj da je zád!
Kakaduj se je pozibaval od jutra do noči na klinu v svoji obokani, žičasti gajbi.