resno (701-800)

ponosen na dosedanjo nezmagljivost; da jo pa ljubi	resno,	da se rodi v njem ona globoka, goreča ljubezen	A
Zaradi nje bodeva še računala!« deje ona na pol	resno,	na pol šaljivo. Pa doktor ni čutil ni enega	A
a njeno lice se mu je kazalo tako odločno in	resno,	da si ni upal.Storil je nekaj korakov in potem	A
Hranim ju doma.« Pogledala sta se: ona njega	resno,	mirno; on njo nekako zmoten ali v zadregi.	A
da se šalim ‒ ali pa ‒« Ona ga je pogledala	resno.	»Ali pa ‒ kaj hočete reči?« ponavljala je za	A
se je baje pred nekaj leti sodnik Majaron že	resno	posvetoval s svojim adjunktom, ne bi li bilo	A
ne ve bolje zanjo nego jaz ... « »Tileh,« deje	resno	Hrast, »tu imate en forint; dal vam bom še dva	A
Hrast. »No, prijatelj, brez šale,« meni Bolè	resno,	»jaz trdim, da bode Medenu jako koristno, da	A
že ‒ suho je, suho!« odgovoril je Ostriženec	resno	in postavil motiko v kot za vrata. »Ta oče bi	A
goldinarjev ‒ kajne?« nadaljeval je Ostriženec	resno.	»Za par volov ste jih vzeli in v kožuh ste jih	A
ter uprl svoj temni, bodeči pogled v župnikovo	resno	lice. Le-ta se je nasmehnil, ne posiljeno, nego	A
Pustite me, gospod!« odgovorila je mirno in tako	resno,	da je oni nehote odstopil za korak.»Ne čutite	A
teboj in z Julko in z Vrbanojem?« vpraša notar	resno.	»Nič ni bilo!«	A
govorim; toliko pa vem, da je bilo takrat vse	resno	in resnično, strastno in kipeče prav iz dna	A
kolikokrat ste se me spominjali?« očita Julka na pol	resno.	Od ceste sem se začuje ropot dveh kolesljev	A
predmestju, kjer je vitka točajka Nežika tako	resno	in skrivnostno povedala, kaj je nocoj svežih	A
ga tudi sedaj ne gleda drugače,« meni Pavel	resno.	»Hoho!« zasmeje se Vrbanoj, in to tako	A
se res dolgo ne upirala, nego se ženila, prav	resno	ženila pri tejle neumni punci.« Pri	A
tako zaman!« »Prav praviš!« pritegne Valentin	resno.	Našel ni izraza pojmu, kateri je pa vendar še	A
ljubezen, premišljal in presojal je vendar vselej	resno	in tehtno, kako bi bilo moči ženo in potem	A
gospica, ali sem vas tedaj žalil?« nadaljuje	resno.	»Ne, ne!« reče ona; potem se ozre po vrtni stezi	A
slovenskega!« »Nikakor ne, gospod pl. Berg!« oporeka	resno	Kosan. »Vi se šalite!	A
Grofica Veronika, katero že poznamo, pripoveduje	resno	tovarišicama ‒ novost, katera ju mora jako zanimati	A
sama, kaka je taka ljubezen,« in s temi malo	resno	izgovorjenimi besedami upre teta Amelija zopet	A
slikarstvom!« Rogulin je govoril to na pol	resno,	na pol sarkastično. Teta Amelija, ki mu je sedela	A
Žerinjah!« Anica na tla gledaje odgovarja na pol	resno,	na pol veselo: »O, gospod Rogulin, morda imam	A
prijatelj,« ‒ konča svojo pripovest, ki jo je pol	resno,	pol sarkastično podajal ‒ »sedaj reci, ni li	A
nadaljuje mirno: »Pa čuj me, Gernau, povem ti	resno	besedo.Ti imaš svoje misli o ljubezni in o ženskah	A
nisi več otrok,« reče zopet neutrudljiva teta	resno,	pa prisrčno, »in ako te jaz kaj vprašam, ne	A
do spoznanja, da ima dober nos, ter reče pol	resno,	pol smeje se: »Prekleto, sedaj naj pa še kdo	A
čudne reči!« »Pustiva to, doktor,« reče Gernau	resno,	»stvar se stori tudi brez vas!Pa saj veste,	A
minulih časov nazaj! Pustiva to!« reče ona	resno	in skoraj osorno. »Ne, ne!	A
rešitelj moj!« spregovori Samorad. Abadon odgovori	resno:	»Za moje obzorje je ta moč neznatno majhna;	A
»Sedaj bom pa jaz govoril!« povzame Abadon	resno	in trdo.»Ti slepar sleparski!	A
Samorad izreče iskreno zahvalo, Abadon pa odgovori	resno:	»Poglej natančneje in prihrani si hvalo.Ulila	A
pa je moral ostaviti, ker ga je oskrbnik prav	resno	opomnil, da je zadnji čas za odhod, sicer se	A
zrcalom v dvorani! Ali niso mirte in lovori,	resno	strmeči k nebu, vrednejši tvoje pozornosti nego	A
ravnokar legel k počitku.« Abadon odgovori	resno:	»Jaz sem vesten trgovec in se držim svoje pogodbe	A
Gospod Peter Pavlič stoji pri vznožju in gleda	resno	predse.Sedaj se vrata odpro, k postelji stopi	A
se zardi in reče: »Dovolite mi, gospod, prav	resno	zatrdilo, da Cvetane nisem pozabil niti trenutek	A
Ne budi mi tožnih spominov,« odgovori starček	resno	in prijazno, »in oprosti mi odgovor, kdo sem	A
skupine in plešoč živahno in počasno, nasladno in	resno	... Samorad zre ves omamljen v to razkošno gibanje	A
pretehtati, kaj si doslej zakrivil; potlej bo	resno	preudariti, kako bi se vračal v zgubljeno blagost	A
sinoči jezik brzdal, kakor sem te opominjal prav	resno,	ne bilo bi toliko mrtvih in ranjenih ljudi,	A
stran 156 . / Toda Plahtalič odgovori prav	resno:	»Ustregli ste mi s to opomnjo.Priliko imate	A
stran 158 . / Grad ljubljanski je tedaj nekamo	resno	in tožno gledal na mesto in po lepi, razsežni	A
Lessingov ‚Nathan modrijan’ mladini priporočal za	resno	berilo. Malo število pesnikov malega naroda	A
knjig. Da pa vsaj nekoliko pojmite, kaj se je	resno	pisalo in v inozemstvu celo resno verjelo, opomnim	A
kaj se je resno pisalo in v inozemstvu celo	resno	verjelo, opomnim samo dve razpravi. Vstal je	A
teh veselih, živih igračic!« Plahtalič prav	resno	odgovori razvnetemu mlademu možu: »Prijatelj	A
spogledajo sodniki in porotniki, državni pravdnik pa	resno	vpraša gospo, kaj jo je napotilo, da danes vse	A
Zdaj sem bil pa jaz v zadregi.	Resno	in resasto sem uprl svoj pogled v vodnika; a	A
tudi smejaje se: »Da, tako je bilo! Jaz sem	resno	premislil tvoje besede, ko sem prebil osmo šolo	A
prirodni, čestokrat prav drastični humor, in	resno	se je držal, čeprav smo se smejali vsi drugi	A
da mestni možje, ki niso bili nikoli oglarji,	resno	poudarjajo, kje naj osnujejo novo kopišče; kako	A
iz mojega žepa. Več vam ne smem povedati, a	resno	vas opominjam: odrinite brez obotavljanja!...	A
bavimo na triglavskih višavah, naj mati in sestra	resno	preudarjata, kako koristno bi bilo vsaj za pet	A
Zares vzvišena ideja! Mlekojedovi takisto	resno	povedani razlogi so bili, da se je danes vnovič	A
se smejali njegovim razlogom brez dovtipa.	Resno	je gledal Mlekojedec ob našem smehu na mater	A
smehu na mater, Mati je poznemu snubaču tudi	resno	odgovorila, da se stari ljudje ne smejo smešiti	A
pod katero leži zlata ruda. Zavrnil sem ga z	resno	besedo, da v kamenih skladih bohinjskih ne more	A
nocoj, prišedši z Gradišča, govoril s sinom	resno	besedo. Četrto poglavje	A
prijatelja. A takoj mu odtegne roko ter ga	resno	in mirno pogleda rekoč: »Zakaj me držiš	A
izročenim, treba, da spregovorim z vami enkrat	resno	besedo, ki mi je že zdavnaj na jeziku.Če ste	A
prej tako prijetno šaljiv, dobil je mahoma	resno	lice. Predaleč je bil zašel, morebiti nehote	A
poskusi; videli bomo, kako ti tekne. A zdaj zopet	resno	besedo!Zdaj te imam, zdaj te pestim, ne izmuzneš	A
mu je enkrat reklo, to je bilo rečeno! Samo	resno	pogledati ga je bilo treba ali pa reči mu: Tega	A
vedno praznične volje. Redkokdaj je spregovoril	resno	besedo, zato ga je vse rado imelo.Kakor sonce	A
Rosana za njim ter ga potegne za roko nazaj.	Resno	ga pokara: »To ni lepo, Marko, da si	A
»Veš kaj, Somrak,« reče Jelenko tehtno in	resno	gospodarju, izpustivši črvivo desko iz roke	A
drago njegovo življenje, tiho bodi!« reče ji oče	resno,	žilo tipaje bolniku.Potem mu preišče rano, ki	A
»Zdaj je priložnost,« reče ji kolikor more	resno	in moško; »ne izpustim te, nič ti ne pomaga	A
prijazno meni s tujim možem. Spoštljivo sicer, a	resno	je govorila z njo o tej tako nerazumljivi, tako	A
pozneje ‒ zastonj vse svarjenje! Vendar pa moram	resno	besedo s tabo govoriti; stori potem, kar se	A
zdravicami, poljubci in objemljaji, on pa se je držal	resno	in skoraj žalostno:Ko so ga vprašali, kaj ga	A
prevažne zgodbe pozne naše bodočnosti, je uprl	resno	svoje oči vame in mi velel: ‘Če si jemal mojo	A
kropit. Kdor pozna gorenjsko stran, ve, kako	resno,	žalostno in tiho je pri mrliču.Sosedje in znanci	A
se pomenkovajo potem o branih povestih tako	resno	in v čistem krščanskem duhu, da sem kar zijal	A
možje, ki niso verjeli nobeni vraži, so trdili	resno	in soglasno, da na Melniku straši.Nekateri so	A
kmečki fantje, ali proti vsem se je obnašala tako	resno	in modro, da se ni prijel njenega imena ne najmanjši	A
Druge krati se je vselej obnašal neizrečeno	resno;	preden je zinil kako besedo, jo je vselej dvakrat	A
stopiva v izbo, je slonel za mizo in se držal kaj	resno	in skoraj žalostno.Z roko da znamenje, da naj	A
Našalila sem se dosti, čas je, da se menim tudi	resno.	Kakor veš, Jože, sem te imela rada, ker sem	A
let.« . / . / stran 393 . / Rekarica odgovori	resno:	»Tvoja želja se ne bo izpolnila. Smrt je sicer	A
vedenju ni bilo nič otročjega. Držala se je	resno	in govorila tako pametno kakor kaka dobro vzgojena	A
še hujšo podoknico. Trdili so javno in povse	resno,	da Koseski ne zna niti slovenski, pa ga razglašajo	A
misel me ni več minila. Začel sem se že takrat	resno	pripravljati za svoj zaželeni stan.Jel sem se	A
zval menda »Šotek«. Hrvaščine bi se bil prav	resno	poprijel, da me ni oplašil pisatelj Špor z neko	A
naroda, kajti se ni še noben pisatelj z njo	resno	bavil in ukvarjal. Vsekakor pa je treba začeti	A
površno, ker sem imel preveč drugih poslov.	Resno	in temeljito sem se jel baviti z njo šele na	A
šteti vsekakor med prave učenjake. Bavil se je	resno	s klasičnimi jeziki, še bolj pa z zgodovino	A
notranjem mestu. Držal se je vedno strašno	resno	in čemerno, kar ni čudo, kajti se mu je godilo	A
pokroviteljice Rusije. Teh študij sem se lotil jako	resno	že na Reki.V tamošnji čitalnici smo pretresali	A
in misliti. Kadar čuje kaj čudnega, poprašuje	resno:	»Ali je pa to tudi res?«In če se ji novina ne	A
sabo tudi zanj kaj malice. Rekla mu je na pol	resno	na pol šaljivo: ‚Veš, Francelj, odslej ti ne	A
spovednici. . / . / stran 110 . / Pavel je začel	resno	misliti na ženitev, ali prav lahko ta reč vendarle	A
Ko sta se z Lenčko najokala, jo je vprašal	resno,	kaj misli, če ga bo mogla tri leta čakati.	A
zlasti tujcem, tako obširno in natančno in tako	resno	in preudarno.Dečki, ki nimajo več ko štirinajst	A
Kekec? Ha?« je vprašal pastir Mišnjek prav	resno.	»O, ti si nepridiprav, velik nepridiprav!	A
mijavkala in predla v grobu,« je odvrnil Kekec prav	resno.	»Lepo pesem bo slišala, pa se bo kar prebudila	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani