nova beseda iz Slovenije
novele ... Kar se pogladi po čelu, pogleda me | resno, | skoro žalostno in mi pokaže listek papirja, | A |
februarju, takrat, ko se je pripravljala na poroko. | Resno | smo gledali na ženina in na nevesto, tudi onadva | A |
ženina in na nevesto, tudi onadva sta gledala | resno | in vsi smo se igrali, kakor odraslo dekle s | A |
”Zakaj nisi lasal?“ Vprašala je | resno, | ves njen obraz pa se je smejal, čudna, prelepa | A |
življenja. In to spoznanje je odsévalo mirno in | resno | na potezah njenega obraza.Ustna so se nekoliko | A |
obrazi so se sklanjali čez mizo in so gledali | resno | in zamišljeno; razgovor je bil izpočetka tih | A |
Ginjen je bil tudi čevljar, ali gledal je | resno. | ”Nič ne skrbi zame, prijatelj ... | A |
otroški obraz se je hipoma postaral, gledal je | resno | in temno, govoril je mirno, ne da bi zazdihnil | A |
ljubljanske beznice!“ je odgovarjal učitelj | resno. | ”Druge skrbi imamo zdaj, dragi moj!“ | A |
stran 179 . / ”Jaz, prijatelj, sem se lotil | resno | svojega poklica, kakor sem nameraval, ko sem | A |
/ stran 298 . / Teta je govorila mirno in | resno, | ustnice pa so se smehljale. ”Paziti bo treba | A |
tudi on skozi okno?“ je vprašala Metka zelo | resno | in se je ozrla Marici z velikim, radovednim | A |
stran. Nato je govorila bolj počasi in bolj | resno. | ”Glej, Metka, ti si tako otroška! | A |
o mleku!“ ”Nič ne brijem norcev!“ je rekel | resno | Bogomil Majer. ”Otrok, ki leži v soncu in se | A |
ODLOŽENE SUKNJE Prepričan sem bil trdno in | resno, | da sem bil odložil za zmerom vse tiste stare | A |
vedel povedati. Gledal je prav tako skrbno in | resno | na prazno stran, kakor na melanholično krajino | A |
in nepokoj, kakor bi stopil s tem trenutkom | resno | in krepko na trdna tla. ”Ti sam boš njihova | A |
ima ... kako pa bi drugače bil sovražnik?“ je | resno | in skoraj jezno zatrdil Tonček. Tudi sam | A |
za politiko nobene sposobnosti ... To je moje | resno | prepričanje; mnogo jih je, ki zagovarjajo nasprotno | A |
nagubančilo še bolj; tudi učitelj Šviligoj je pogledal | resno | in žalostno, notar pa je trenil z očesom ter | A |
je bila čista. ”Dobrih naukov ne posluša, za | resno | besedo ne mara... kaj se bom pretepal ž njim na | A |
in uganja nečedne burke: mi sedimo za mizo in | resno | je naše besedovanje.In kadar se zgodi - o, da | A |
stran 151 . / ostarelem obrazu. Gledal je | resno, | nekoliko plašno, kadar je govoril, je jecljal | A |
nima in ne sme imeti nič svojega več, da mu je ” | resno“ | življenje prikovalo teló na teló družbe in da | A |
kamen?‘ Gledam, strmim - ne šali se, čisto | resno | govori ...Rad bi vedel, kaj se mu je pripetilo | A |
zadrževala solze, in jecala je plašno: ”Nisem mislila | resno... | nisem vas hotela žaliti...“ Rekar je odgovoril | A |
odgovoril kratko in hladno: ”Tudi jaz nisem mislil | resno! | “ Nato je nadaljeval lehko in skoro veselo | A |
plaho. Poslovila sta se pred gradom molče in | resno; | Nikolaju se je zdelo, da je zaigral še tisto | A |
se je tresel, govorila je hitro, zaupljivo in | resno. | Zmenila sva se, da jo počakam zunaj pred trgom | A |
spominjam, imenoval si jo celó nekdaj povsem | resno | ”nebeško bitje“, nakar je ona v mojo veliko | A |
iskrenem prepričanju in prigovarjali ti bodo čisto | resno, | da ne pišeš ”za nas“.Kajti, brate, ”za nas“ | A |
Prosén, to se vam mora reči! ... Ali, da govorim | resno. | Odbor je izprevidel, da bi vam tega posla sploh | A |
svojih lic v žalosten izraz, da bi stopali tiho, | resno | in umerjeno, kakor se spodobi v hiši bolnikovi | A |
brezobzirnim sočutjem. Stregla mi je z isto | resno, | mehanično skrbljivostjo kakor prej; kadar pa | A |
po priliki ugajala; hotel se je nasmehljati - | resno | indostojno, kakor se spodobi solidnemu uradniku | A |
svétnik -.“ Svétnik ni odgovarjal; gledal je | resno | in dostojanstveno. - - - - - - - - - - - - | A |
In ko sem molčal, je izpregovoril vdrugič, | resno | in tiho. ”Njega se nisem bal!“ | A |
ustnice se niso več smejale, oči so pogledale | resno, | skoro žalostno. »Seveda na pot! | A |
bele luči pred kolodvorom. »Ti misliš torej | resno | na pot?« je prašal Gorjanec nenadoma. | A |
resno na pot?« je prašal Gorjanec nenadoma. » | Resno! | « je odgovoril Franc prav tako neprijazno.»Saj | A |
s komolcem ob posteljnjak in je gledal zelo | resno; | očitno je bilo, da je igral vlogo zdravnika | A |
takih časih mu je šinilo mimo pameti, da ni | resno | zaljubljen, da je to ”vse skupaj neumnost“ in | A |
in spal, in da sta se bila Lužar in študent | resno | sprla: Lužar je kričal surove besede s čisto | A |
gospodinja je spravila denar ter opomnila mirno in | resno, | da ne trpi nikakih nerednosti.Ob takih dneh | A |
predsednike in tajnike ...“ Bajt je stresel z glavo | resno | in nezadovoljno. ”Prenagljena je bila reč | A |
sanjal o kaki idealni prihodnosti. Hodil je | resno | in ravnodušno po ravni cesti; skrbel je, da | A |
nismo narod,“ je opomnil nekdo pol šaljivo, pol | resno. | ”Ni moja stvar,“ je odgovoril Tratnik hladno | A |
lepoti ter se ji bližalo ... Govorila sta čisto | resno | o svojem prihodnjem življenju, napravila sta | A |
tiho, ljubeznivo, časih z veselim smehom, časih | resno | in mirno, kakor brat in sestra.Ali tako ni bilo | A |
njena družina je pri meni.“ ”Saj govoriš čisto | resno, | nič se ne lažeš.- Ampak lažeš se z obrazom, | A |
dobi, toda zadovoljna sta bila in gledala sta | resno. | Samo da je človek govoril, vedel se dostojno | A |
skrivnost in se veselita, kako hodijo drugi mimo, | resno, | dostojanstveno in vendar tako neizrekljivo smešno | A |
temno zeleno odejo, - moj Bog, vse tako grozno | resno, | dolgočasno ... V kotu na skrinji je sedela | A |
prišepnila v veži globoko skrivnost. Gledala sva | resno | in žalostno, govorila sva z zamolklim glasom | A |
imajo take oči.« Jakob je pogledal temno in | resno. | »Vedomec torej, če hočete! | A |
razgreval se je ob tem, žalostil in veselil, čisto | resno, | iz srca; bil je del tiste pisane gneče, ki jo | A |
svoje malenkostno, vsakdanje življenje za zelo | resno, | pomembno in potrebno, da so smatrali sami sebe | A |
smejala z njim, sodni kancelist pa je mirno in | resno, | prav počasi in zlogoma ponavljal: - | A |
in jasne. ”Ali torej nisi pijan in si prav | resno | mislil, kar si govoril?“ - | A |
. / . / stran 135 . / ”Nisem pijan in prav | resno | sem mislil!“ Takrat je župan udaril s pestjo | A |
pestjo po mizi, da so odskočili kozarci. ”Če si | resno | mislil, kar si neresno rekel, si bahava, po | A |
špalir je zijal in molčal, procesija pa se je | resno | držala, samo litanije so bile malo bolj glasne | A |
stran 27 . / Po kosilu se Lojze ni več smejal; | resno | je gledal, kakor da ga je bila nenadoma obšla | A |
različnih slovenskih literarnih zgodovin, iz | resno | pisanih kritik in iz objektivnih razprav. | A |
usmiliš se!“ Gledal je nanjo; čelo je bilo | resno | in žalostno, ustna pa so se smehljala. ”Naredil | A |
bi stopala pokonci in umerjeno, da bi gledala | resno | in manirno; njega pa je opotekanje očitno veselilo | A |
palcem okoli vratu. ”Zakaj?“ je vprašal Peter | resno. | Strnil je bil obrvi in stisnil ustnice. | A |
bi tiste neumnosti nikoli ne bil napravil ... | Resno | ti rečem: ona je dostojno dekle!Ali veš, kaj | A |
huzarskem suknjiču?« vpade Trojan. »Očka,« gleda | resno | najmlajši, »imajo Turki našega Vuka radi?Kajne | A |
Tedaj je sinil od nekod sončni odsev čez njegovo | resno, | sveto obličje; zdelo se je, da se je nasmehnil | A |
bolno Elekto, na živahno kandidatko Anico in | resno | Mercedes. »Vzdihni in se kesaj, da si tako lahka | A |
zmraženega mišičevja. Sestra Elekta je bila | resno | bolna, slaba.Ponoči je trpela v nadležnih znojih | A |
nasproti sebi Lipeta. Videla je njegovo zdravo, | resno | lice, prijazne in pametne oči, in čudna, čudna | A |
bolečine pri srcu. Deček pa je dejal modro in | resno: | »Mati, le nikar ne jokajte, Lipček ne | A |
paznico v Begunje, nakar je Marjanica čisto | resno | dostavila, da pojde tudi in čaka samo še, da | A |
in hvaležen mi bo!« »Tisto pa!« je prikimal | resno | hlapec. »Vse je bilo prav, in sem že | A |
koodprtimi očmi je gledal v mater. Njeno lice je bilo | resno, | in baš ta resnost ga je še huje pretresla. | A |
Boga! Sivorjavo oko je strmelo iz polumraka | resno | na moža in ženo.Toda njiju oči so bile zaprte | A |
Tomaž. »Vi ste gospodar?« je vprašal orožnik | resno. | »Za zdaj samo oskrbnik,« se je zaničljivo | A |
proti stropu. In je opazila veliko trokotno oko, | resno | in jasno, ko da jo svari in prosi.Ali Katra | A |
deklica. »Ti boš moja žena!« je odvrnil fant zelo | resno. | In ko je vprašala Jerica »kako«, tedaj je videl | A |
še potrdila po večerji, ko mu je rekla čisto | resno: | »Anže, nalovi komarjev!« | A |
Toda Luka ni bil videti, ko da nori, in celo | resno | in pametno je rekel: »Ne razumeva se | A |
je lice veselo sinilo, potem pa je poslušal | resno | do konca in dejal, da je stvar težka. | A |
davno umrla, je pripomnil čez nekaj hipov čisto | resno: | »En svèt bi rad, mati.« | A |
Da,« je dejal fant. »Ostani!« je rekla tedaj | resno | ona. »Kako?« je odvrnil. | A |
Kozarjem pastir, oven kozam,« je odvrnil pol | resno, | pol vedro mladi.Stegnil je roko proti jugu in | A |
Kajne, da ne bo?« Otrok je | resno | zmajal z glavo, da ne bo.Žena ob duhovnem se | A |
vzel veter.« »Zakaj je ne držiš,« je odvrnil | resno | vikar.Potem je vprašal bridko: »Ali že imaš | A |
je takih besed.« »S čim trguješ?« je vprašal | resno | tolminski. Knežan je zgibnil z ramami in odgovoril | A |
otroke.« »Duhovna služba trpi,« je pripomnil | resno | tolminski. »Nimam kozla v hlevu,« je odgovoril | A |
Potem je hudič maličil iz moje besede,« je rekel | resno | vikar. Jurij Štampa se je smejal: »Hudič ali | A |
Nato pa je prijel gosta za roko in vprašal | resno: | »Zdaj pa ne taji in povej po pravici!Saj si | A |
brata Bartolomeja.« »De Caballis,« je menil | resno | vikar Janez, »mi je skoraj všeč.Ali si videl | A |
« »Spiritus oboedientiae1,« je odvrnil | resno | in slovesno vikar. »Zdi se mi, da še spoštljivo | A |
stran 155 . / »Zanj se ne spodobi,« je odvrnila | resno; | »prehud je. Jaz in Peter ga poznava.« | A |
Žena pa je pozdravila veselo. Odzdravil je | resno. | V hitri hoji je našel ravnovesje v duši in mogel | A |
182 . / »V nas samih je hudič,« je odvrnil | resno | vikar in že ni več vedel od trudnosti, ki mu | A |
da bi se ubranil objemu pijanega, in rekel | resno: | »Dijakon Peter, kakor muha si pijan.« »Kaj praviš | A |
pravdarja pa ena priča, ta Tone,« je prikimal | resno | župnik in vprašal ženo: »Zakaj pa si sunila | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |