Če je pa drug domač pesnik svobodno pesniško misel upodobil s krasnimi besedami, onda ga niso merili s pesniškim, ampak s stanovskim, strankarskim merilom. Domačega pesnika vzlet so opažali samo toliko, da so mu smeli očitati, češ njega Pegaz ni takisto podkovan kakor tovorna kljusa, dočim se niso spotikali ob tujih pesnikih in na primer ob tem, da se je Shakespeare, Goethe, celo Lessingov ‚Nathan modrijan’ mladini priporočal za resno berilo. Malo število pesnikov malega naroda so pa prav domačini in vrstniki ocenjali malotno in tesnosrčno.