resno (401-500)

mogel misliti. Toda njegov glas je donel tako	resno,	da je moral verjeti.Nehote se je nekoliko odmaknil	A
poškodba.« »No, Miklausinu je smrt prizanesla,« je	resno	pripomnila Skalovnikova gospa, »toda Gradnica	A
konec tudi najlepše mladostne tovarišije, kajti	resno	življenje nameri vsakemu človeku delež nadlog	A
odlični. Večinoma takšno govoričenje ni bilo niti	resno	mišljeno, marveč je imelo svoj izvor v enoličnem	A
Lovrekovega poročila. »Veš kaj,« je predlagal	resno,	čohajoč se pod nosom, kakor vselej, če se je	A
sluha, dokler mu hrbta ne nabuha!« je menil bolj	resno	ko šaljivo. »Ta izrek velja tudi zate, Lovrek	A
Kaj mi hočeš?« se utrga iz Lovrekovih ust.	Resno,	skoraj strogo zasije mladenkino lice.	A
jo deček draži ali govori resnico. Učitelj je	resno	pokimal. »Tako je, teta!«	A
se že ne bom,« je odločno izjavil Tonče in se	resno	ozrl po prijateljih, katerih plamteče oči so	A
pokazal na črnosivi, pogled zastirajoči prah in	resno	dostavil: »Raje moli, kajti tudi tu ni več varno	A
se ne mudi,« je trdovratno ponovil Ulrik. »	Resno	mislite, gospod Miklausin?Ali ne boste pri kupčiji	A
približal trgovcu. »Gospod Miklausin,« je dejal	resno,	»sprejemam vašo ponudbo in se obvezujem, da	A
nedolžno otroško čebljanje svojega sinčka, ki mu	resno	odgovarja globoki glas njegovega očeta...Da, zdaj	A
Anastaziju, ”nocoj ti pokažem krasen svet. Drži se	resno	in ne mežikaj z očmí; če zapazim na tvojem obrazu	A
nanj; nepremično, mirno, nič očitajoč, samo	resno	izprašujoč, kakor pri veliki izpovedi. Aleš	A
sveto vero in za Kristusa!“ je odgovorila Hana	resno	in s poudarkom. ”S te ceste pa kar stran	A
rada!“ ”Rada te imam!“ je odgovorila Hanca	resno.	Za ljubeznivo Tičnico, za smrekov gozdič	A
240 . / ”Lepo govoriš,“ je rekla počasi in	resno,	”in od srca ti verjamem, da me imaš rad.Pa vendar	A
greš ti, pojdem jaz!“ je odgovoril Martinec	resno,	fantje pa so se zasmejali naglas. ”Glejte	A
tisti vožnji. Ni je poznal, pravil pa je čisto	resno,	da se natanko spominja na njen obraz in celo	A
zopet tesno privila k sebi. Hodil je počasi,	resno	in solidno, s privzdignjeno glavo in ravnim	A
marsikaj! Življenja nikoli nisi smatral za	resno	... mi ga smatramo za resno!“ ”Sirota!“ je	A
nikoli nisi smatral za resno ... mi ga smatramo za	resno!	“ ”Sirota!“ je pomislil Štefan.	A
srce pogumno in veselo, ni smatral življenje za	resno;	zdaj ga smatra za resno, njegov obraz je pust	A
smatral življenje za resno; zdaj ga smatra za	resno,	njegov obraz je pust, njegov korak lesen in	A
in praznimi ljudmi, pa si lažemo, da živimo	resno	življenje ter opravljamo svoj resni posel.V	A
zatajujemo z vsakim dihom, pa se tolažimo z	resno	besedo o resnem življenju; tudi on je zatajil	A
lice. ”Povej mi najprvo, Majar, ali to stvar	resno	misliš ali se samo šališ?“ ”Ohrani zase taka	A
da je to le kakšna prispodoba! Ne, prav za	resno	pravim: v flanelo zavit, v težko, priskutno	A
bil in miren; ustnice majhne, čelo visoko in	resno;	lasje spredaj gladko počesani, zadaj spleteni	A
Poljubovala se bova tam v veži, gledala bova	resno,	če pride neroden človek mimo in jako prijetno	A
Prišli sva, da bi videli razstavo ... kuretine.“	Resno	je prikimala Minka. ”Zmerom je potreba, da	A
luči. Nikoli ni bil Tone vesel, oči so gledale	resno	in srepo iz mladega obraza, tudi njegove besede	A
trgu; za njimi večji študenti - stopali so bolj	resno	in visoko. In prišel je tudi Jože v gruči	A
zdrav in rdeč, nekoliko grob, oči so gledale	resno,	materinsko. Močne, mesnate roke so se opirale	A
»No, Tina?« Sestra Cecilija je pogledala	resno,	začudeno, zgenilo se je ob ustnicah, kakor spomin	A
nasmehom. »Katica bo prva!« je odgovorila Rezika	resno.	Katica se je komaj ozrla in lahek smehljaj je	A
je skelela rana in takrat sta se razgovarjali	resno,	s šepetajočim glasom.Pripovedovala je mati,	A
njene oči, ali srce, še komaj dozorelo, je bilo	resno,	prezgodaj grenko.Umazani so bili darovi, umila	A
očeh ni bilo več nemira, plahosti; gledale so	resno	in pokojno, kakor gledajo oči starca, ki je	A
in razumljivi. Iz doline je govorilo, tako	resno	in svečano, kakor govoré otroci, kadar se napravijo	A
so cvenketale jasno, tenko, goldinarji bolj	resno	in debelo, in Anki se je zdelo, da brundajo	A
in vsi so stopili naokoli. Policist je gledal	resno	in mrko.Tedaj pa se je razlegel strašen krik	A
sem z roko in izgovoril pol ironično in pol	resno:	”To je bil - fenomen.“	A
storiti v tej važni stvari. Zakaj delati je treba	resno,	trezno, brez prenagljenja in brez površnosti	A
nima ljudí, ki bi občeval z njimi izobraženo in	resno	in ki bi ga razumeli...“ Stali so okrog njega	A
vznemirili?... Jaz svoje stvari seveda ne mislim tako	resno,	- izrazil sem se preveč na kratko... A kljub temu	A
župan Frfila, ves dostojanstven, trezno motreč,	resno	sodeč, drugim komaj viden, kakor v megli ...	A
so bile vso že popile velike sence, rezko in	resno	so stali črni holmi pod svetlim obzorjem.Sredi	A
spodoben kakor rodoljuben ... Kaj je resnično in	resno	mislila, da se spojita kdaj sever in jug?“	A
bil njen obraz in molčala je; Jareb je gledal	resno,	dasi človekoljubno, odzdravljal je z roko ter	A
znorel ... Ali si burke uganjal, Damjan, ali si	resno	govoril?“ ”Ni mi do šale nocoj, že dolgo	A
”Ni mi do šale nocoj, že dolgo mi ni!	Resno	sem govoril, kakor še nikoli poprej!“ ”Torej	A
je o stvari govoril, jo je kot vesten človek	resno	in natančno pretehtal.In adjunkt Malar pač ni	A
žalost ni imela Tinica nobenega smisla za kakšno ”	resno	stvar“.Naposled jo je učil plesati ter žel velikansk	A
Gospod adjunkt je zaljubljen - to se pravi:	resno	zaljubljen ...Pa kje jo je iztaknil?	A
toliko humorja v meni, da se mi iz resne slike, z	resno	roko ustvarjene, zasmeje vesela karikatura v	A
bil popolnoma obrit; male, sive oči so gledale	resno;	izpod cilindra so se mu usipali na rame dolgi	A
njegove oči so bile majhne in sive in so gledale	resno.	Mehki, zelo širokokrajni klobuk, ki je visel	A
valovih zgodovine. Kljub temu sem sprejel z	resno	ponižnostjo izročeni mi ukaz in izpolnil sem	A
pozabi Boga, njega tudi Bog pozabi!“ odgovori	resno	brat Jakob in sklene roke na prsih.Brat Jakob	A
izpremeni popolnoma. Pismo je bilo pisano zelo	resno	in otožno; govorilo je o slovesu, o poslednjem	A
napravil. . / . / stran 142 . / Stopil je v	resno	življenje in računiti mora s praktičnimi razmerami	A
Zgodilo se jim je kakor Petrinu; stopili so v	resno	življenje in so uvaževali praktične razmere	A
No, on se ni vrtel v kolobarjih. Stopil je v	resno	življenje in je uvaževal praktične razmere	A
Pozneje pa je seveda, kdo bi mu zameril, stopil v	resno	življenje in se je oženil bogato.Nekateri ljudje	A
Peter Novljan in nato je odgovoril. ”Če govoriš	resno,	ali če si pijan, ali če si hudoben -- ne razumem	A
dalje po samotni aleji; drevje je stalo ob poti	resno	in tiho; ni se zgenila niti vejica.Sonce je	A
zvonovi niso zvonili in orgle niso pele. Tiho in	resno	so se premikali stari prelati pred oltarjem	A
Tako mislim.“ Hanca je govorila zelo	resno,	globok in miren je bil njen glas; tako ni govorila	A
drugače ...“ Smeh je bil izginil z njegovih ustnic,	resno	in nezadovoljno so gledale njegove oči.	A
Tvoje sokolje peroti jadrajo drugod ...	Resno	in resnično povedano: čemu bi jo mučil? Pusti	A
lahko ... ampak samo takole za domačo rabo!“ ”Kaj	resno	misliš?“ ”Kaj še!	A
pri oknu sva stala,“ se je izgovarjal Dorer	resno	in zlovoljno.”Ne bodi neumna!“ se je razsrdil	A
primerno opisal. Kdor bi jih opazoval skrbno in	resno,	ne bi razbral iz njih samó duše nj. bl., gospoda	A
Pustiva tisto babnico, kjer je, ter govoriva	resno	in pametno!O resnih in pametnih rečeh, dekle	A
zmerom preveč smejal. Ni smatral življenja za	resno	stvar in je norce bril iz njega, pa ga še življenje	A
”Kje so jopiči?“ je vprašal. ”	Resno	in pametno vprašanje!Ali si že odzdravil soncu	A
kraja njene besede in svoje odgovore. Napol z	resno	skrbljivostjo, napol s tihim sramom je presojal	A
svetloplavi lasje. Hodila je po sobi tiho in	resno,	z odmerjenimi koraki in premišljenimi kretnjami	A
časih, kadar je šla iz šole; stopala je hitro in	resno	sredi hrupa drugih otrok.Šola je bila dvoje	A
z neusmiljenim: ”In vendar je bilo globoko,	resno	in prisrčno to hrepenenje v višave, v drugo	A
svetnic strme z oltarjev, razkazujejo molče,	resno	in očitaje svoje mučeništvo.Vzduh je poln opojnih	A
veselja; ustna so se smehljala tako tiho in	resno,	kakor se smehlja ženin, kadar se pelje v cerkev	A
Nato se je pogovarjal sam s seboj, mirno,	resno	in prisrčno, kakor z ljubim tovarišem. ”Če	A
nego po letih. Zato ti ne bo težko, razumeti	resno	stvar, ki te zanima prav tako kakor mene.Žal	A
oponašali njegovo božanstvo.“ ”Ali je govoril	resno,	ali se je šalil?Grenak je; Bog vedi, kaj vse	A
srca. ”Pravkar sem prišel!“ je razlagal Kačur	resno	in nekoliko razžaljen. ”Z nobenim človekom	A
besedovanje; smešno je bilo, ampak govoril sem tako	resno,	kakor sem resno čutil.“ Minka je poslušala	A
bilo, ampak govoril sem tako resno, kakor sem	resno	čutil.“ Minka je poslušala razmišljena; v	A
je postal in je pomežiknil lokavo. ”Kaj ste	resno	mislili ... tisto tam ... v nedeljo? Povejte mi	A
Saj ste še tukaj!“ Pogledal mu je	resno	v obraz in je zmajal z glavo. ”Ni bilo dobro	A
veselo pri srcu. Rad to poslušam, ko govoriš tako	resno,	in rad ti gledam v obraz, ki je tako čudno resen	A
pil veliko in je gledal motno. ”Ti ... ali si	resno	mislil ... ali si vesel?“ ”Resno sem mislil	A
Ti ... ali si resno mislil ... ali si vesel?“ ”	Resno	sem mislil!“ ”Čakaj, da ti nekaj povem: jaz	A
”Nisem šaljivec ...	Resno,	gospod župan ... in vestno ... bom izpolnjeval svoje	A
je izginil nasmeh in pogledal je na Kačurja	resno	in trdo izpod košatih obrvi. ”Kaj pa to mene	A
”Tovariša in prijatelja! Boga mi,	resno	se nikoli nisem pregrešil proti temu prijateljstvu	A
domovinskih napitnic, ali take nikoli. Govoril je	resno	in s slovesnim glasom, toda zdi se mi, da je	A
nepremično na svojem stolu ter gledal govorniku	resno	in pazno v navdušeni obraz, kakor bi hotel prešteti	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani