Tako so mu tekle besede. In ko je govoril po ustih Izbranega, ki očita duši njene slabosti, je bilo, kakor da se s prstom dotika vsake posebej med nunami in da kaže nanje: na mater prednico, na prefekto, na učiteljico mater Anastazijo, na mater Silvijo, na sestro Engelberto, na kuharico Antonijo, na vrtnarico Gabrijelo, na ključarico Cirilo, na slepo sestro Anakleto in na bolno Elekto, na živahno kandidatko Anico in resno Mercedes. »Vzdihni in se kesaj, da si tako lahka za smeh in tako trda za jok.«
»Vzdihni in se kesaj, da tako rada govoriš in tako težko molčiš.«