nova beseda iz Slovenije
človek ne imel težke vesti ...“ Strmel sem in ves | prestrašen | sem bil. ”Da, gospod, to je domača resnica | A |
burke!“ sem vzkliknil sredi ceste in sem se ozrl | prestrašen. | Lep večer je bil, v maju. | A |
ko sem postal nenadoma napol radoveden, napol | prestrašen. | Iz hiše se je oglasil šum, kakor da bežé ljudje | A |
potreba, Štefan Poljanec, čisto res!“ Ozrl se je | prestrašen, | nato se je tiho zasmejal. ”Ali je bil tvoj | A |
sem jaz?“ Zazibalo se mu je pred očmi; ves | prestrašen, | napol v omotici, se je okrenil proti durim. | A |
on, tam ni njegova pot!“ Zaklicala je in ves | prestrašen | je bil njen glas, oči so se omeglile. ”Zakaj | A |
glas iz daljave, ugledal je obraz, proseč in | prestrašen | in obup, top in velik, se je odvalil od srca | A |
je stojé dremala za mizo, uradnika, ki si je | prestrašen | snel naočnike ter si jih nataknil višje na mehki | A |
”Zlodej sam bi se potuhnil!“ je rekel ves | prestrašen. | Tudi možá govornika je prešerna misel tako | A |
luč in obleci otroke!“ Znotraj se je oglasil | prestrašen, | zaspan glas. ”Kaj pa je, Jože? | A |
v hitrih kolobarjih, napol razljučen, napol | prestrašen, | ter nazadnje izginil v sončno luč.Cvetici se | A |
Malinovec; in v tistem trenotku je bil resnično | prestrašen | njegov pogled.”Saj si šele sedlo, dekle! | A |
če sem te razžalil!“ Tudi sam je vstal, ves | prestrašen | je bil. ”Ne zameri! | A |
prazen. Učitelj je pogledal tja ves začuden in | prestrašen, | pa je poslal učenca vprašat, če je Perjevec | A |
besedah in naukih je bil Jakob tako vzburjen in | prestrašen, | da je planil izza mize, pobegnil v svojo izbo | A |
niti šminka bi ti ne pomagala!“ Jakob je bil | prestrašen | in potrt ter je šel brez slovesa, ko ga ni videla | A |
zazveni po sobi in Traven se zvrne pod mizo, | prestrašen | in z izbuljenimi očmi. ”O - o, Suzana, Suzana | A |
”Danes sva poslednjikrat skupaj!“ On jo | prestrašen | pogleda v upali, skoro prozorni obraz in vzklikne | A |
skupaj lažnivci!“ Obmolknil je ves osupel in | prestrašen, | kakor da ga je udarila po licu. ”Saj ni otrok | A |
Nenadoma je umolknil in jo je pogledal ves | prestrašen. | ”Ali kako ste vedeli, Mira ... kako da ste me tako | A |
na glas. Jokec je ostal za durmi, začuden in | prestrašen. | Nato se je pokrižal in je nagnil koleno pod razpelom | A |
smeje v obraz. Zdramil se je trepetajoč in | prestrašen, | prižgal je luč in si je zapalil cigareto. | A |
Izpusti me!“ je zaklical Kačur in je skočil | prestrašen | iz postelje.Zaklenil je duri in je tipal ob | A |
rešitev, in ko je prišla, je bil ves osupel in | prestrašen. | Radost ni mogla več v to srce, ponižano, z blatom | A |
videl čudno svetlobo v očeh in se je umaknil | prestrašen. | ”Poslušaj!“ je govoril Kačur skoro šepetaje | A |
”Od strehe?“ Napravil je tako | prestrašen | obraz, kakor da je bil ugledal smrt. ”Vrag | A |
mogočnih peroti. Vsako uro sem planil iz spanja | prestrašen | in trepetajoč, nazadnje sem okno zaprl in zadelal | A |
”Stoj!“ Okrenem se ves začuden in nekoliko | prestrašen. | Resnično - tam stoji tisti debeli kmet, tam stoji | A |
rekel; tudi on je rekel ”oho“, odskočil je ves | prestrašen | ter je hitel z dolgim korakom po svoji poti | A |
k njemu. Ko me je ugledal, je odskočil tako | prestrašen | kakor na ulici in kakor pred gledališčem.Jaz | A |
je stala kraj postelje, pogledal sem jo ves | prestrašen. | ”Kaj že?“ | A |
srede pokopališča, do križa. Tam sem se ozrl | prestrašen. | Tuj kraj je bil krog mene, kakor da ga še nikoli | A |
Izpustil sem tvojo roko in sem te pogledal | prestrašen: | vztrepetalo je bilo vse nežno telo in zaihtela | A |
še po nas, tako je frfotal njen pogled, kakor | prestrašen | ptič v kletki, nato je šla.Videl sem jo še skozi | A |
ga pogledal, sem ga spoznal nenadoma in ves | prestrašen. | To je bil tisti obraz, ki sem ga videl sinoči | A |
zamahnil s tanko roko preko odeje ter se ozrl | prestrašen; | žena se je sklonila k njemu in ga je vzdignila | A |
vzdignila senčnik. Zableščalo se mu je, kakor | prestrašen | se je ozrl po svetli izbi.Ugledal je mladega | A |
‚Kaj ne vidiš, da me motiš?‘ Še je videl | prestrašen, | čisto bled obraz, ustnice, ki so trepetale, | A |
vzdramili težki, počasni koraki na stopnicah, si je | prestrašen | pomèl oči, kakor da je bil storil velik greh | A |
mislil, pan, da bi vi ... tako in tako ...“ Čuden, | prestrašen, | upajoč in obupajoč smehljaj je spačil njegov | A |
bil moral začeti!“ je pomislil Pavliček zelo | prestrašen. | ”Saj veste, gospod, tako in tako ... | A |
zibala črna senca. »Ne, ne!« je jecal Marko, | prestrašen, | začuden. Prerezal je vrv in črno truplo je lopnilo | A |
”Nikoli,“ je odgovoril Nikolaj začuden in | prestrašen. | ”Glejte, jaz umiram skoro vsak večer. | A |
obstali. Nikolaj se je zdramil; skočil je | prestrašen | kvišku, pogledal skozi okno ter čital napis | A |
se je vsak hip, oprl se na komolce ter gledal | prestrašen | v temo. VI | A |
Notarju se je obraz izpremenil; osupel in | prestrašen | je bil, vsa modrost je izginila, kakor da bi | A |
Sedla je na zofo. Vznemirjen, skoraj | prestrašen | sem bil tako hudo, da sem sam čutil, kako so | A |
groza dneva v vsi svoji goloti, napravim kakor | prestrašen | otrok: zatisnem oči z dlanmi in si mislim, da | A |
čase?“ ”Ampak ... kako?“ je planil župan ves | prestrašen. | ”Pa pred cerkev, pa na semenj!“ je rekel | A |
Nenadoma, sredi vesele ure, ali ponoči, ko se | prestrašen | vzdramiš iz hudih sanj, pade v dušo težak spomin | A |
in kadar sem se ozrla v tla, si napravil tako | prestrašen | obraz, kakor zdajle, ko sem vstala in si videl | A |
se je izgubila. Stal je dolgo in je strmel | prestrašen. | Šele pozneje se je spominjal, da se mu je bil | A |
Kam se je izgubil?“ Tudi krčmar se je ozrl | prestrašen. | ”Kam je šel? | A |
saj so mu goreli v pesti kakor žerjavica!“ | Prestrašen | je postal sredi izbe in je posvetil s tlečo | A |
mi je pogledal v oči, napol vprašujoč, napol | prestrašen, | in tudi jaz sem mu pogledal naravnost v obraz | A |
paglavci za njim: ”Žaba! Žaba!“ je pobegnil | prestrašen | in je bežal do doma in celó če je ugledal resnično | A |
Saj je že ... saj je že čas!“ je jecljal Marko | prestrašen. | ”Pojdi kamor hočeš ... potuhnjenec!“ | A |
je zavedel, kadar jim je pogledal začuden in | prestrašen | v lica, je videl samo en obraz - Tinico v profilu | A |
čelu, obrvi strnjene. Med vrati se je ozrl ves | prestrašen; | zazibalo se mu je pod nogami in naslonil se | A |
stran 185 . / Začul je kakor v divjih sanjah | prestrašen | krik, zibala in rušila se je izba pred njim | A |
kozarci. ”Nerodnica!“ je vzkliknil Severin ves | prestrašen. | ”Brž po drugo steklenico in po druge kozarce | A |
treba, da bi to razumeli!“ sem ji odgovoril ves | prestrašen. | ”Ni treba tega razumeti!“ | A |
ki je umiral na cesti in se je branil plah in | prestrašen, | ko so ga hoteli prenesti v sobo; spraviti so | A |
silo v veseli, rdečelični obraz. Neuner je bil | prestrašen | in začuden, ni mislil, da bi se branil.Slivar | A |
Obraz njegove žene je gledal nanj proseč in | prestrašen. | ”Prizanesi, ne udari!“ | A |
mu bil nekdo zaklical na uho, in ozrl se je | prestrašen | naokoli. - | A |
kaj bi bilo. Ko se skloni nad babico, zakliče | prestrašen | in osupel. ”Žena, tu nekdo leži.“ | A |
kakor golob, kadar prileti skozi okno in frfota | prestrašen | ob stropu.Ali gospodična je bila blažena, da | A |
da res ni bil napisal besede; ves osupel in | prestrašen | je bil. Krničar pa se je smejal na glas | A |
večeri. »Luč umira!« je vzkliknil Tine, in ves | prestrašen | je bil, kakor da bi se bližalo nekaj neveselega | A |
tiho in je iztegnil roko. Hrvat je planil ves | prestrašen. | ”Kam?“ | A |
Čez nekoliko časa sem se ozrl hipoma in skoro | prestrašen | po sobi.In soba se mi je zazdela popolnoma spremenje | A |
brate!“ ”To je nasilnost!“ je nenadoma, ves | prestrašen | in užaljen, zaklical iz temnega kota kuštravi | A |
Prišel je človek, da bi pozvonil, Zdenko se je | prestrašen | okrenil.”Ne, ni doma očeta, nikogar ni doma | A |
ubogal in je sedel, toda njegov pogled je bil | prestrašen, | kakor pogled otroka, ki se mu zdi, da je slišal | A |
navzgor, je bil moker kot miš, malo pa tudi | prestrašen... | « »Ampak slap Peričnik zdaj deluje stokrat | A |
s sulicami in vas iščejo!« Jerom je skočil | prestrašen | na prag in vrgel mrtvega petelina v koprive | A |
Na vrtu so!« zajeclja Ernest. Ali bil je tako | prestrašen, | da ni mogel vstati.Otrpel je obsedel na svojem | A |
za božjo voljo!’ vzkliknil je Friderik Avgust | prestrašen. | Počasi me je zapuščala zavest. | A |
stolu se je bila nekoliko vzdignila, in prav | prestrašen | sem opazil, da je to trd, ošaben obraz in da | A |
ažvenketalo po vsej sobi. Prebudil se je mladenič ter | prestrašen | skušal vstati izza mize. Zapustile pa so ga | A |
nameček pa še prijavil kontrolorju Bevsku. | Prestrašen | je zbežal stari mami v naročje; ko pa mu je | A |
pa še zatiskaš boječe oči!« »Ko pa tako sem | prestrašen | in utrujen, gospod, da komaj stojim na svojih | A |
to storil sam Superpajek.« »On je utrujen, | prestrašen. | Kar naenkrat se MENI v glavi vrti od vseh teh | A |
si lahko preberem.« Opat ga je poslušal ves | prestrašen, | potlej si je rokami pokril obraz in zaječal | A |
vrste ob steni. Skoraj malo v zadregi je bil in | prestrašen | pa utrujen in slab.Iztežka se je zgrudil na | A |
Kako ihti reva; rada bi nazaj, a njen greh je | prestrašen, | da bi se ga upala izpovedati in dobiti odpuščanja | A |
je večkrat tako utrudil, da ni mogel naprej. | Prestrašen | je spoznal, da se dotica močno topi. Čim bližje | A |
»Ha, kdo?« Valpet je | prestrašen | molčal.Strmel je, da gospod že vé, resnico mu | A |
sredi usipajočih se isker znova zarajale. | Prestrašen | vik mladenk je bil segel raz plameneče Brdo | A |
grdih rokovnjačih?« Konjar ga, čudeč se, skoro | prestrašen | pogleda.A videč, da je Blaž govoril le tjavendan | A |
grozno!« »Kaj, kaj pa je?« vpraša čudeč se in | prestrašen | Poljak; »jaz prihajam naravnost iz Ljubljane | A |
stran gor proti Samoglavu. Tajnik je bil tako | prestrašen, | da je brezvoljno in skoro nezavedno storil, | A |
na kljuko, da bi odprl. »Ne!« prosi Lisec | prestrašen | in se postavi predenj, »streljali ne boste, | A |
in enega komisarja. ‚Kaj hočete tu?’ vprašam | prestrašen, | ker da tukaj z justico ni niti nedolžnemu človeku | A |
da je Marku zacopral, da je omedlel. Opat | prestrašen | veli, naj cigana zvezanega odpeljejo in zapró | A |
Obležal je! Bog pomagaj, ubil si ga!« vpije | prestrašen | dobrodušni duhovnik dolgemu bratu, ki je počasi | A |
danes, ko jo je prišel njen mož iskat, a je | prestrašen | ni našel. Tačas je bila ona še deklica sedemnajstlet | A |
Pojdi!« osorno odpravlja Alberto malega sla, ki | prestrašen | ubere pot pod noge proti vratom in ven na ulico | A |
Za skalo bo.« Marko je | prestrašen | obstal.»Križ božji!« | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |