Ga v tekoči mačkovščini nahrulil kot psa, za nameček pa še prijavil kontrolorju Bevsku. Prestrašen je zbežal stari mami v naročje; ko pa mu je razložila, da se mora valjati po podu brez vsakršnih prekinitev ‒ »navodila doktorja Injekcije moram vendar natančno upoštevati, to bi že lahko razumel, ne, Volkec?« je dejala, ‒ se je pognal na streho, ki smo jo sicer uporabljali le v najhujši nuji, ter kuhal mulo vse do jutra, ko se je ves prezebel zatekel pred kamin. Celo stara mama se je za trenutek nehala valjati, nezadovoljno zmajala z glavo in potožila: »Za božjo voljo Volkec, pa ne pred kamin!«