nova beseda iz Slovenije
življenja. Na visokem čelu mu je kraljevalo | pravo | veličanstvo.Še celo tedaj, kadar je bil njega | A |
Tedaj je oče zahropel: »Pasaverica, ali je to | pravo | tvoje ime?« Odgovorila je: »Tako mi pravijo | A |
oznanjevali čisto božjo besedo ter nam kazali | pravo | pot do nebes. Ko sem bil star dvanajst let, | A |
Zatorej prinesi merico nemškega olja. Imam | pravo | poželenje po njem!« »Kdo te je klical,« se je | A |
pregrozne reči. Tu berem, da je imela s hudičem | pravo | zakonsko zvezo, tako da se čudim, da se ni kaj | A |
tebe, veseli se moja duša, da sem spravil na | pravo | pot vsaj tvojo hčer.« »Mojo Anico?« vpraša dvoječe | A |
Kdo pa prihaja tu zopet? | Pravo | čudo bo, če ugleda danes divjačino moje oko | A |
imam,l odgovorim mu takoj. mČe si jo ti dobil, | pravo | čudo bi bilo, da bi je jaz ne!l mGlej, glej | A |
svojeglavi vrtiljak človeške zmede zopet zasukal v | pravo | smer.Danes pa se že vsak nepismeni balinar lahko | A |
zaječal, ker ga je rana zabolela. »Ampak Ditrik | pravo | trdi.Menihe bomo morda kdaj potrebovali, ne | A |
Pogrešal je Henrika, ta bi zdaj le znal reči | pravo. | Skrita opatova grožnja ga je pekla. | A |
seveda ne misliš, kajne?« »Glej, spet govori | pravo | ‒ prebita ženska, na pravem toporišču ji je | A |
Mater božjo. »Le po Materi božji bom našel | pravo | pot pokore za svoje zavrženo življenje!« je | A |
in se še v sanjah meni z njo!« je Trlep našel | pravo | svojo misel. »Kako pa, da so se mi grajski smejali | A |
resnici vsi mehki in voljni, če jim človek da | pravo | besedo in pokaže svoje pošteno srce. Tudi kraj | A |
samo zemlja, ki jo obdelujemo, naj pride v | pravo | našo last.Brez nje ne moremo živeti, pretesno | A |
medli in nori, mi vse koščice podrobi, če ga s | pravo | novico krotiti ne bom znal.« Preudarjal | A |
glavo in legel v senco, da bi spočit ugenil | pravo. | »Spanček je boljši ko žganček. | A |
Vse je umolknilo. »Trlep je povedal | pravo, | « se je oglasil Témeničan. »Tu res ni krčme ne | A |
nocoj in očetu Trlepu vse povej, on že ubere | pravo, | da fanta spet ugledata sonce.« Tudi | A |
Trlep in Francè. »E, Vrbičev gospod je le | pravo | vedel, ko se je veril, da si vso meniško zemljo | A |
nam še kaj pomagati, naj nam zemljo dadó v | pravo | last.« »Prej bi bili morda mogli, zdaj | A |
pisanje do cesarja, da bi nam jo precej vrnil v | pravo | last?« »Oh, ne beračite zmerom! | A |
bi rad imel z glave, pa bom miren, mislim.« » | Pravo | si rekel.Le tihe in brez hrupa naj bi svatbe | A |
Če ne že vi, jo bodo vaši otroci imeli tudi v | pravo | in večno last.Ampak zdaj me slušajte še enkrat | A |
mislil obdelati. Le drenovo grčavko si je s | pravo | ljubeznijo in skrbnostjo obelil in obrezal, | A |
pameti in resnici! Ali nisi vedel, da je ženski | pravo | življenje ‒ ljubezen? To je tudi edino, kar | A |
kaj?« se je Krajinčan odhrkaval, da bi našel | pravo | besedo.»Jehata, še nekaj me tišči.« | A |
»Kaj pa hoče? Stara | pravo | vé, ko ga sili v ojnice.« »Saj res. | A |
povzdignjenimi rokami prosim, da bi si poiskal | pravo | gospodinjo!« »Čisto prav, mati,« ji je opat | A |
sam ne véš, odkod.« »Trlep je vendarle uganil | pravo, | ko nas je poslal na prežo.Nesreča bo manjša | A |
razveselil, ko je slišal, zakaj je prišel. » | Pravo | si uganil, da si prišel sem ‒ jaz, glej, ne | A |
»Naj še jaz zinem katero!« »Le razderi jo, | pravo | in umno!« »Da proč z gospodo, pravite, in sèm | A |
enkrat dobil po grbi?« Tlačan je molčal in iskal | pravo | besedo, pa je ni našel. »Kmalu si se premislil | A |
milost božja te je iskala in ti naposled dala | pravo | spoznanje, da si iz srca vrgel nesinovsko mržnjo | A |
gradič Sotesko in mu ga z oporoko zapustil v | pravo | last?« »Tudi dobro. | A |
vam jo dali, pa ne vemo, ali bi jo marali.« » | Pravo | izberite in vèn pošljite!« Drug za dober režaj | A |
»Ne maramo te!« svatje zavrešče. » | Pravo | nam dajte!« »Kdo bi vam ustregel? | A |
stan, v katerega si me namenil; da se obrnem na | pravo | pot, katera je tebi všeč.V to cerkev pojdem | A |
drevak.« Zavozil je precej daleč stran in ujel | pravo | sapo.Pognal je še drevak proti somu, brž potegnil | A |
naneslo. Morebiti mi duh umrle matere prišepne | pravo | besedo.«Jelen je na pol glasno spregovoril sam | A |
Ni se bala, da bi zašla. Je bila za | pravo | smer natančno izprašala Sinjeoko Kodrolasko | A |
moral odločevati in ukazovati, navdihne tudi | pravo | misel. Jelen se je še ozrl na kopate Grintavce | A |
topol pasti. Da se bo vedel o pravem času in na | pravo | stran ogniti.Zadovoljen s svojim dosedanjim | A |
hujskal medtem, ko ga ne bo opazovalo nobeno | pravo | oko, Zorne Kaline proti njemu. Lisjak se je | A |
Lisjaku in ga iznenada vprašal: »Si že ugledal | pravo | mladenko za svojo prvo ženo?« »Sem.« | A |
in oprezno bližati podrasti. Pa je zgrešila | pravo | smer.Da jo privabi čim bliže k sebi, je Srnjak | A |
je, da je izsledil v območju Velikega jezera | pravo, | čisto zlato.Z rodovi na ravninah ob Dravi se | A |
Če ni zašel že predaleč. Tam na | pravo | roko je kolišče Somovcev.Glasove sliši in celo | A |
tretjega sina z Jezerno Rožo glasno pohvalil, da je | pravo | udel.Koj nato je pozval še ostale svoje odrasle | A |
Lahe. . / . / stran 4 . / Jezdi pa, kadar ima | pravo | žival, da pride v štirih dneh iz Karlovca tjakaj | A |
reče: »Veste, gospod sosed, da ste skoro gotovo | pravo | zadeli, če sumite, da hote rokovnjači Francoze | A |
možu na drugi strani ognja, »seveda, ti pa veš | pravo, | Batek! Peter je k hiši pribežal, ko je jela | A |
sredi vrat pribito človeško roko; pomislite, | pravo, | malo prej odrezano človeško roko.« Oskrbnik | A |
kolne Tonček; »pa meni se vedno bolj dozdeva, da | pravo | mislite; in čakajte, morda jo Groga še nocoj | A |
ji daj dobro, stari gospé, dobra je bila.« | Pravo | plat je bil zadel.Starki so skoraj solze v oči | A |
premislil? Ali si kaj molil, da bi ti sv. duh | pravo | pamet dal, da bi po božji volji svoj sklep storil | A |
Ravno tako tudi človeški družbi nekoč, kadar bo | pravo | izobraženje splošno, kar moramo upati, kadar | A |
neumen. Sicer je vendar še vedel včasi kako | pravo | besedo na pravo mesto postaviti.Čudno! »Glejte | A |
je vendar še vedel včasi kako pravo besedo na | pravo | mesto postaviti.Čudno! »Glejte, kako lepo se | A |
ljudi in svet, da bi bila ločila hinavščino in | pravo | misel. Ko se je doktor tako preveril, da mu | A |
samo dobro jedli in pili, če je to naš Krjavelj | pravo | vedel.In volján je bil ob tej uri svetemu Petru | A |
učenje in sem postal doktor. Moje in tvoje | pravo | ime je Kaves ali, kakor se rod piše, Kvas.Vendar | A |
skrivnosti, katera mu je morala vse življenje | pravo | veselje kaliti, kadar se je bode domislil.. | A |
nasproti in, križem roke držé, čakal katero bo | pravo, | imel je gospoda Krševana za modrega in učenega | A |
drži se ko stare klešče, zopet ni davi stopil s | pravo | nogo čez prag.« Gospod Sova je res prišel s | A |
dandanes je uganka ostalo, ali je v sledečem | pravo | zadel ali ne, ko je dvomil, ali bi veroval ali | A |
sovražiti, ker je morda nekdaj preveč ljubilo, ali | pravo | človeško srce.Površni svet tega ni videl in | A |
ljubljanskega muzeja Dragotin Dežman, imajoč še | pravo, | od ljubezni do slovenske domovine vneto srce | A |
zaškripal in v trenutku, kjer ga je bilo vse | pravo | in sentimentalno domoljubje popustilo, govoril | A |
stopinje in težko se je vrniti človeku zopet na | pravo | pot, potem ko je je že tolikanj zgrešil, da | A |
vrhovnost, vendar pa hrabro branil sebe in svoje | pravo | zlasti prvemu nasproti. Plemenitaš je živel | A |
tudi odpustimo, on je neumen, ne ve, kaj je | pravo | in grešno.In če to storimo, Višnjanje, bode | A |
premišljal, kako bi ga zdramil, in kmalu je | pravo | našel: klin s klinom, skrb s skrbjo izbiti, | A |
bolehati. Na to je župnik brata opozoril in res je | pravo | zadel, kajti velika očetovska briga, da ne bi | A |
Pokažite.« »Mater sem ti prinesel, mater, | pravo | mater,« reče starec vesel. »Kje jo pa imate | A |
sirota. »Gori pri nas je, oče ide ponjo, po | pravo | tvojo mater,« pripoveduje ded. »Zakaj je pa | A |
Požgal ga bom. Samo da ujamem | pravo | sušo in pravi veter.Ko bi se ne bal za koče | A |
Pa - Marko je dober. Bog mu daj pravi um in | pravo | pamet.« Na Rodinah je bila ura enajst. | A |
Če bodo videli gospodje, da se češ vrniti na | pravo | pot, radi ti bodo prizanesli in postal boš zopet | A |
Dobri starec, ki je veliko grešnikov videl na | pravo | pot vrniti se, upal je do poslednje ure, da | A |
zakonoznanske knjige, kar jih dobi v roke. S | pravo | strastjo se začne tožariti.Kdor je imel kako | A |
se bati. Hočem ti le reči, da moraš moliti za | pravo | čednost.Jaz ti verjamem, da ni nič, kar ljudje | A |
dobil nekaj zastopnosti in učenosti, dobil sem | pravo | veselje do uka, zlasti do latinskih šol.Stopil | A |
to je, to je,« vzklikne Bitič vesel, da mu je | pravo | besedo iz ust vzela, in od veselja raztegne | A |
je tudi trdo za obe rami ter ga potisnil na | pravo | mesto.Vsi so bili že privajeni tega in zato | A |
bi pričel pogovor, da bi ga zasukal potem na | pravo | stran. »Oh, kaj bom iskal ovinkov!« dejal je | A |
mož nam je treba in vi morate kandidirati! | Pravo | narodno časopisje nas ne bo pustilo na cedilu | A |
ne, pa Bog vedi in sveta pomagalka, katero je | pravo. | Da jih ne zamenjam, ta bi bila lepa; kje zaslužim | A |
pritrdili mi boste. Vse to se more in mora s | pravo | lokavostjo porabiti.Čujte!« | A |
vest ji je vnovič očitala, da to ravnanje ni | pravo | in da mora prepovedati Korenu pisanje.Bilo je | A |
ono odvetnikovo pismo, edino, v katerem stoji | pravo | ime gospe ‒ Katinke.Ni mogoče, da bi bila ona | A |
toliko zaprek. In če je enkrat kako misel za | pravo | spoznal, potem ga nisi odvrnil od nje.To mu | A |
in če je vedež vse tako dobro znal, bo tudi | pravo | zadel!«Čakal je torej pogumno. | A |
prvi večer! Nocoj je mladi petek ‒ mlaj ‒ to je | pravo! | «Reza pa je prikimala veselo in zadovoljno. | A |
svečenik ali potepin. Tudi danes hočem poseči v | pravo, | resnično življenje, in ljudje, kateri bodo stopali | A |
takov rendez-vous. Za take fantiče je bič ‒ | pravo | zdravilo.«Storila sta, kakor je svetoval Berg | A |
pripisovala Ani nasproti nekako materinsko vlogo. | Pravo | mater pa je imela baronica Ana v teti Ameliji | A |
namreč Jaroslav Podgolovski ‒ nadepoln mladenič. | Pravo | njegovo ime je bilo sicer: pohleven Miha Maček | A |
ko je začel po malem kobacati okoli stolov. | Pravo | ime njegovo, ki je stalo zapisano v bukvicah | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |