»O tem moram pa z Nežo govoriti. To bi bilo pa vendar lepo, fanta toliko časa za nos voditi, potlej se pa obesiti na prvega, ki pride Bog ve odkod.« Štefan pa se je žalostno smejal tem besedam, zakaj njegov ponos ni dopuščal misli, da bi Rozalka Jurija raje imela ko njega.