nova beseda iz Slovenije
v Novem mestu se je javil okoli štirih, čez | pol | ure pa je že bil v novi uniformi in nekaj kasneje | A |
jo v običajnih okoliščinah prehodili v slabe | pol | ure, so porabili skoraj šest ur; potem, ko so | A |
in drugim pogledom na številčnico minilo vsaj | pol | ure, venomer znova zgroženo spoznaval, da sekundni | A |
zaklenjenega. Dovolj bi bil pritisk s silo manj kot | pol | kilograma, pa bi počilo - manj moči bi potrebovali | A |
hosti z enajstimi oklepniki pripeljal okoli | pol | štirih zjutraj, v ponedeljek.Na Medvedjeku so | A |
prijavljali kot zelo, zelo sumljive firbce. Okoli | pol | šestih zjutraj je bobnenje potihnilo, malo kasneje | A |
notri je orožja za oborožitev cele Slovenije in | pol | Hrvaške, in če armada ve, da so ga zavzeli, | A |
je nadvse melodramatično: ena raketa, pa gre | pol | Vrhnike v zrak...Okoli njega se je nabralo kar | A |
da se mu dobro godi. Bogatin nima po navadi | pol | toliko svatov, kadar se ženi, kakor reven kmet | A |
vaščani, da je storil toliko nepotrebnega pota. | Pol | ure od vasi se izgublja cesta v lesu, in klanec | A |
robidami in malinjem, na koncu goline pa stoji na | pol | skrito malo znamenje, ob katerem pelje dolinska | A |
poroka mu ne da on nič. On bi bil Kristusa za | pol | manj prodal ko Judež.« »O za pol več, oče,« | A |
Kristusa za pol manj prodal ko Judež.« »O za | pol | več, oče,« se oglasi Miha.»Dober kup pa ne prodaja | A |
vendar lahko posodili par goldinarjev. Čez | pol | leta vam jih odslužim.« »Oh, ljuba duša,« vzdihne | A |
»Oh, ljuba duša,« vzdihne Rožanec. »Čez | pol | leta!Kje je še to! | A |
lahko gremo vkup proti domu; tvoj brod je samo | pol | ure bliže.Nad Hotičem se prepeljujete Dolinci | A |
bil moker, in zeblo ga je, a ko je lezel dobre | pol | ure navkreber po spolzki stezi, mu je že tekel | A |
tako samogolten,« razlaga Premec, »da mi je | pol | voza že v mislih požrl.Oni dan je vohal okoli | A |
bo vse sam storil, ker misli, da je najmanj | pol | voza njegovega. Potlej ga pa dobimo. | A |
da je bila cerkev natlačeno polna in da je | pol | ljudi še zunaj stalo.In kako oblastno razkazuje | A |
ravnem skoz prijeten gozdič, ki ga pretrgajo čez | pol | ure hoda njive in pašniki po širnem gorskem | A |
pridejo enkrat k njemu. Juri ga je spremil do | pol | pota, in njega je še posebej vabil Ožbe, naj | A |
polovnjaka in pravi: »Kar domov pojdite! V | pol | ure vam postavim sam polovnjak vode pred hišo | A |
močno, hudo ženo. Zvečer je šla od brata domov; | pol | ure prej je bil pa šel ravno tisto pot suhi | A |
že za zajčji lov preskrbeti z žgano pijačo, s | pol | hlebom kruha, svinjsko kračo in pečeno kuretino | A |
pogleda zdaj Jurija in Rozalko, ki se držita | pol | na smeh pol na jok, zdaj Štefana, ki pritrkuje | A |
Jurija in Rozalko, ki se držita pol na smeh | pol | na jok, zdaj Štefana, ki pritrkuje z nogo.A | A |
semnji dan! Kakor hitro imaš harmoniko, si že | pol | godca.Vse drugo potem je igrača in pride kar | A |
ji dal srečno zadnjo uro! je tudi razcefrala | pol | moje rjuhe, češ, za uboge ranjence.« »Oh, oče | A |
umrl v vasi ponočni čuvaj, se je on ponudil za | pol | plače. »Ponoči jaz kar spati ne morem, gospod | A |
rešil svojega posestva?« je dejal Klančar in na | pol | pomilovalno, na pol porogljivo pogledal brezskrbnega | A |
je dejal Klančar in na pol pomilovalno, na | pol | porogljivo pogledal brezskrbnega soseda. »Hvala | A |
ravnodušnostjo poslušal besedovanje. Semtertja je na | pol | odprl razumno oko in pomilovalno pogledal Toneta | A |
zazeval in pomigal z repom, pred vrati se je na | pol | obrnil in čakal, kam pojde Tone; zakaj nepotrebnega | A |
je. Takšne bi rade vse imele, da bi bili na | pol | prekratki, na pol preozki, in vendar ne tiščali | A |
rade vse imele, da bi bili na pol prekratki, na | pol | preozki, in vendar ne tiščali.« »Kaj pa Rozala | A |
nečimrni; Tone se je umival kakor kak dimnikar in | pol | ure si je delal prečo pred zrcalom.Oče je priganjal | A |
prinesi liter vina in štiri kupice in meni tudi | pol | litra!Poglej, Klančar, jaz nič ne kadim, pa | A |
Rozalo, ki je bila kot dekle ‒ in tega je komaj | pol | leta ‒ tako vesela.Zdaj pa toliko svarjenja | A |
nasmihala, gledala v tla in zardevala, in ko je on | pol | v šali, pol v zadregi omenil, da je takoj pripravljen | A |
v tla in zardevala, in ko je on pol v šali, | pol | v zadregi omenil, da je takoj pripravljen, ga | A |
»Prehuda bo,« je menil Tetrev. »Vsak | pol. | Brez denarja jaz ne morem biti.« | A |
Na steni je viselo zrcalo, zaprašeno in na | pol | slepo. Tone ga je skoz več let preziral, zadovoljen | A |
Tetrev in odrinil izpraznjeno steklenico in | pol | hleba kruha.»Tole bo še za večerjo. | A |
iz delavnice Tone. Bric je pripovedoval, na | pol | jezen, na pol v smehu, kako so mu hoteli otroci | A |
Tone. Bric je pripovedoval, na pol jezen, na | pol | v smehu, kako so mu hoteli otroci vse predale | A |
povsod zgodi. Toliko se je vendar vdal, da je na | pol | obljubil, da napadal on ne bo; seveda, če napade | A |
kakšen gospodar! On vodi vse, on dela za vse; | pol | vasi bo podse spravil, če dobi takole ženico | A |
vprašal spet gospodar. »Jaz mislim, da dve in | pol, | « je dejal Gašper, ki se je že začel smiliti | A |
ga drugi tolikanj milovali. »Z Janezom sva | pol | leta vsaksebi; ta pojde v jeseni k vojakom. | A |
le rad vedel, kdo mu je vse to natvezel.« »V | pol | ure ti pridem povedat,« je dejal Bric in šel | A |
amerikanske družbe,« je momljal Janko in se na | pol | obrnil. »In to zdravo, krepko ljudstvo, ta krasna | A |
pomagalo; hvalo ti bodo pa vedeli, če jim prideš na | pol | pota naproti.« Vse to je uvideval Škorec, a | A |
dobre volje, je šlo delo hitro izpod rok. Na | pol | je bilo že dovršeno, ko sta prišla v Hrastje | A |
Priletnega kontrolorja in mladega adjunkta je bilo | pol | manj videti poleg načelnika, in Murnu, ki je | A |
tako?« je dejal gospod davkar, se obrnil na | pol | in premeril Murna z drobnimi sivimi očmi od | A |
besede zelo ugajale. On je namreč tudi samo še na | pol | razumel, kaj davkar govori, ampak iz spoštljivosti | A |
prebudil drugega dne s težko glavo. Ura je bila že | pol | desetih, in on bi moral biti ob devetih v pisarni | A |
prakso,« se je bahal Pust. »Kakih deset tiskanih | pol | predelam v dobre pol ure.Vaše povesti, gospod | A |
»Kakih deset tiskanih pol predelam v dobre | pol | ure.Vaše povesti, gospod Sok, sem že nekoliko | A |
ne priteče stavec z naznanilom, da manjka še | pol | strani, še pol strani je treba napisati?« »Zame | A |
stavec z naznanilom, da manjka še pol strani, še | pol | strani je treba napisati?« »Zame je to majhna | A |
pravzaprav sleparji,« je mrmral Ivan, ki mu je na | pol | zavedoma presedalo predomače vedenje; »ponarejevavci | A |
takrat bom od strahu in bridkosti najbrž že na | pol | mrtev in vojaškega povelja za strel morebiti | A |
Tiho! Poslušaj!« je dejal mož skrivnostno in na | pol | vstal, kakor pripravljen, da zbeži.»Ustrelili | A |
zelenem griču pod visokimi planinami, dobre | pol | ure nad brzo Bistrico, so pokopavali tihega | A |
in gospoda in pognal. Potem se je obrnil na | pol | in vprašal malomarno: »Ali v Žvarovlje?« »Jaz | A |
pobitih nekaj šip; v sredi je pa še stal na | pol | razdrt oder, na katerem je ležal pred poldrugim | A |
in v sobo sta stopili dve odrasli dekleti, na | pol | mestno oblečeni. »Zefa in Cila,« je dejal Petan | A |
vprašal, ko sta se spet srečala. »Jaz nisem na | pol | toliko moška,« je dejala Cila, »kolikor marsikak | A |
se mu opletale, obraz je žarel, motne oči na | pol | mežale.Hodila sta počasi in varno, ker se je | A |
in denar bo imela.« Ivan je poslušal samo na | pol, | ves prevzet od burne radosti, da se je rešil | A |
svilnato ruto, ki je veljala tri goldinarje in | pol. | « »Da, svilnato ruto, kakor jo dobi dekla, kadar | A |
ne bova hodila!« se je začudila Zefa. »Oh, te | pol | ure,« je dejal Ivan.»Prijetno se sprehodiva | A |
večkrat od doma po svojih poslih in se vrnil na | pol | pota in hitel domov.Če ni takoj dobil žene, | A |
napoti včasih Ivan zvečer proti Šmihelu. Na | pol | pota pa se navadno ustavi, premišljuje, zmaje | A |
ampak tudi lačni in bi se spodobilo vsakemu | pol | hleba. Kake vrste obrtnik je bil gospod Hren | A |
Ungnada, na očetov dom, na Vranje brdo, kake | pol | ure od Vojnika. V veliki staroverski dvorani | A |
Jaz vsaj mislim, da ta, ki so ga prijeli, ni | pol | toliko kriv kakor oni, ki je zbežal; oba skupaj | A |
malo pomislil, potem pa se nakremžil na smeh in | pol | miže pogledal Lenarta: »Kaj, če bi mi vi prinesli | A |
plačal in kako plačal! Naš Abraham mi jih nabere | pol | ceneje. O, da bi ne bil mož tako lakomen, kdaj | A |
Petacija in plaho Kornelijo, ki se je držala | pol | na smeh pol na jok. Doktor Lenart je korakal | A |
plaho Kornelijo, ki se je držala pol na smeh | pol | na jok. Doktor Lenart je korakal še ponosneje | A |
ni vedel, kako se mu godi, je spremil potem | pol | zlepa, pol zgrda do vrat in skozi vrata v prednjo | A |
kako se mu godi, je spremil potem pol zlepa, | pol | zgrda do vrat in skozi vrata v prednjo sobo | A |
toliko moramo povedati, da latinščina njega ni | pol | toliko trla kakor on njo.Baronu se je sicer | A |
napravil svatbo, tega naše pero ne bi moglo | pol | tako lepo naslikati, kakor fantazija ljubeznivih | A |
torej ga prislonijo k hruški in se obrnejo na | pol | proti materi: »Ljuba moja, ne vem, ali bi ti | A |
nebes ne pade.« Z božjo pomočjo je konec prvega | pol | leta že prav dobro ločil b od d in ko so minila | A |
ozki cevi, zmaje z glavo, zopet pogleda in po | pol | ure mu včasih strmi oko v predmet.Ko bi kdo | A |
potrkati ‒ kar ostrmim in roka mi zastane. Pri na | pol | oddrgnjenih durih vidim Šnakšnepskovskega na | A |
Šnakšnepskovskega. Obraz je upaden; udrto, na | pol | zaprto in strmeče oko zré na tla vedno le na | A |
zlajšalo, kot svojemu prijatelju mi odložite | pol | bremena.« Nekoliko časa me pogleduje, potem | A |
trepetu preživim štiriindvajset ur, bile so mi | pol | večnosti.Drugega si nisem mogel misliti, da | A |
V. Drugo jutro vstanem na vse zgodaj in o | pol | sedmih sem že pri Šnakšnepskovskem.On je ravno | A |
vrsticah: Soldat živi vesel v en dan, saj cesar da | pol | hleba in kar je treba, je z glavo zmajeval | A |
nikoli zapopasti, kako more odraščen možak s | pol | hlebom zadovoljen biti.Torej se je tudi Boštjan | A |
ko je v ta stan stopil, pri stotniku zoper | pol | hleba pritožil ‒ in pritožba je pomagala. | A |
bi jaz ne bil mogel tako daleč priti, že na | pol | pota bi bil obležal.« »Boštjan! ti se menda | A |
vsi trije pokleknemo v blato in brskamo kake | pol | ure; nobeden besedice ne črhne.Pa akoravno smo | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |