pol (201-300)

Da, zakaj se ne vrne? Zanj sem torej še na	pol	fašist, je pomislil.Ne fašist s črno srajco	A
Trstu, o Srečku, pa o vseh, ki so kakor on na	pol	Milko, na pol Emilio; knjiga v tem njihovem	A
pa o vseh, ki so kakor on na pol Milko, na	pol	Emilio; knjiga v tem njihovem jeziku, ki mu	A
šepnil tudi zdaj kakor kraškim mamicam nekoč, na	pol	sramežljivo in boječe, na pol vznevoljeno kakor	A
mamicam nekoč, na pol sramežljivo in boječe, na	pol	vznevoljeno kakor tedaj, ko je stal pri okencu	A
da je njegov sosed dobil v železni skodeli za	pol	prsta več rumene tekočine.Seveda, lahko bi kdo	A
stolčke in podstavljajo glave stroju, ki odnaša	pol	nohta visoko lasišče, ali pa stojijo in čepi	A
stal, pa spet krenil v drugo smer; potem spet	pol	dneva stal in čakal.Takó sredi tistih travnikov	A
odgovoren, če se je na . /\ .. stran 142 . \/	pol	uničenemu telesu kaj zgodilo.A rabil sem jo	A
prileten in njegov trebuh je bel sodček, na	pol	zavit v rdečkasto blago. »Kakó prijetno greje	A
naramnice in sonce obseva gladki pobočji, ki sta na	pol	v senci rumene volne.Ko kanarček rumena kopalna	A
Trgovčev hlebec vzhaja, se rahlo vzpenja kakor na	pol	bela, na pol rdeča velika otroška žoga, ki jo	A
vzhaja, se rahlo vzpenja kakor na pol bela, na	pol	rdeča velika otroška žoga, ki jo morje komaj	A
Mihec in Jakec udarita vsak po enkrat na bron.	Pol	dvanajstih. Šel je skozi vrvež in si mislil	A
Liliana na premcu! Res, ko da je preteklo	pol	stoletja od včerajšnjega sončenja na valobranu	A
Zaradi nekaj moke!« je zadirčno rekel. »Zaradi	pol	vreče usrane moke!« »Nisem ga našla.«	A
bil tat,« je rekel. »Ali se tat ustreli zaradi	pol	vreče moke?« »Potem ga župnik ni hotel pokopati	A
OTROK V stražnici je sedel za mizo sergente. Na	pol	je bil zleknjen, s stegnjenimi, prekrižanimi	A
»Koliko je ura?« To je bil na	pol	drhteč, na pol oster glas.Vprašanje nekoga,	A
Koliko je ura?« To je bil na pol drhteč, na	pol	oster glas.Vprašanje nekoga, ki pričakuje določen	A
nezaslišanega zgodilo. . /\ .. stran 99 . \/ »	Pol	ene,« je rekel Maks. A jetnik je zdaj spet molčal	A
dvanajstih je bila izmena,« je rekel Maks. »Približno	pol	ene bo.« A jetnik je naprej molčal.	A
Samo da ni to sedeče truplo nič kleno, ampak na	pol	ohlapno, na pol nabreklo, in ni ženske figure	A
sedeče truplo nič kleno, ampak na pol ohlapno, na	pol	nabreklo, in ni ženske figure, ki bi ga pridrževala	A
se je sunkovito, ko je bila cigareta samo na	pol	prižgana; a nekaj morebiti tudi zato, da bi	A
»Cigareto?« je tedaj vprašal Maks. Samo na	pol	se je obrnil, takó da je Maks videl njegov zbegani	A
zasramovanjem. In iz teh umikov rasejo v našem mestu	pol	ljudje, izprijenci, izdajalci.O ne, nobenih	A
zmeraj sredi bolestno nabreklih podob, se je na	pol	predramil.Ni še mož, a občutek krivde, ki ga	A
ker me ona potrebuje. Pustil sem, da je šlo	pol	ure mimo, potem še pol.Pustil sem, da so drsele	A
Pustil sem, da je šlo pol ure mimo, potem še	pol.	Pustil sem, da so drsele ure mimo postelje kakor	A
stolčke in podstavljajo glave stroju, ki odnaša	pol	nohta visoko lasišče; ali pa stojijo in čepí	A
ko ga bo esesovec iskal in ga nato samo še na	pol	živega odbrcal v bunker nasproti krematorija	A
posluša doktorja Seneta in njegov obraz je samo na	pol	pomirjen, ker morebiti se bodo kje zamešali	A
vlak neverjetno dolg, njih bolničarjev pa komaj	pol	ducata.Gotovo, dosti več dela, odkar sta se	A
izposojen nasmešek. Njena usta so tedaj čez	pol	prerezan rdeč sad, ki ima na sredi dve vrsti	A
njene noge niso nič ženske noge. En meter in	pol	je visoka, noge pa noge dekletca, ki se še igra	A
Voznik samo od strani vidi dečkov gib, samo na	pol	ugane ga, seveda, ker ne sme obrniti glave!	A
takó nedopovedljivo ljubiti s tisto svojo na	pol	trudno, na pol zamišljeno zadrego.Da, a pod	A
nedopovedljivo ljubiti s tisto svojo na pol trudno, na	pol	zamišljeno zadrego.Da, a pod tem je zmeraj tudi	A
štirikotne carinarnice ameriški mornar. Na	pol	je naslonjen, na pol z ledji sedi.Kadi in je	A
carinarnice ameriški mornar. Na pol je naslonjen, na	pol	z ledji sedi.Kadi in je, ko da hkrati sedé dremlje	A
vozički s steklenimi vrči. V enem plavajo čez	pol	prerezane limone in jih prodajalka porine stran	A
na pobočje onkraj ceste, zložili obleko v na	pol	odprto kočo in spet stekli dol, čez cesto, na	A
bile dolžne branjevke iz trga ob kanalu čez	pol	milijona. Saj, takó je, ko je človek dober in	A
Nikoli ne spi, gospa Villi, srce ima slabo in na	pol	sedi na postelji, a če bo še njen stari Flik	A
vzela Ivico s sabo.« Njene oči so pogledale na	pol	plašno, na pol sovražno. Prikimal je.	A
sabo.« Njene oči so pogledale na pol plašno, na	pol	sovražno. Prikimal je.	A
ob začetku novega stavka potem spet tisti na	pol	pretrgani dihljaj, ki še ni premagana plahost	A
Starodavna zmagujoča samozavest, ki jo razodeva na	pol	prikrit smehljaj.Podtalni tok samosvoje strasti	A
izgorelo, a obenem vse še isti hip nedoseženo in na	pol	neznano.To so tla, na katerih se porajajo zmeraj	A
sijala tista majhna freska. Na vlažnem, na	pol	porušenem zidu je bila kakor podoba človekove	A
»Ni varno, šaliti se z vami.« Na	pol	resno na pol nagajivo se je namrdnila. »Marsikaj	A
Ni varno, šaliti se z vami.« Na pol resno na	pol	nagajivo se je namrdnila. »Marsikaj ne prenese	A
Viš, kaj ti lahko jaz povem,« je rekla na	pol	resno, na pol posmehljivo. »In se ti zdi, da	A
lahko jaz povem,« je rekla na pol resno, na	pol	posmehljivo. »In se ti zdi, da je malo?« je	A
teraso in tam, kjer se začenja nova terasa, so na	pol	skriti v zelenju stebriči majhnih vratc.Po terasah	A
»Saj se ti bere v očeh!« je vzkliknila. »	Pol	kilometra daleč se ti bere v očeh!« In že se	A
poteh tale popoldan!« Njen smehljaj je bil na	pol	spoštljiv in še zadržan zavoljo nejasnosti njegove	A
zadržan zavoljo nejasnosti njegove spremembe, na	pol	prisrčno vabilo.Od nekod se povrača vanjo prejšnje	A
mlin,« je prostodušno rekel. »Menda!« je na	pol	veselo na pol začudeno rekla Luciana. »Živega	A
prostodušno rekel. »Menda!« je na pol veselo na	pol	začudeno rekla Luciana. »Živega krsta ni na	A
spodaj, kjer so se nehale oljke, umazan jezik na	pol	skritega močvirja, ki so ga zadelali oblaki	A
spet rekel. »Uporabljam ta recept že skoraj	pol	stoletja. Odkar sem zbežal v Švico, in takrat	A
rekel. A stal je naprej ob stolici, samo na	pol	se je obrnil, tako da je pogledal na jezero	A
kilometrov bolj proti jugu pa bo imelo jezero še	pol	ure sonca, je pomislil.In še je pomislil, da	A
in ona ga je, kakor speči otrok, ki se le na	pol	prebudi, objela okoli vratu.Tisti otroški gib	A
se južna, skoraj afriška vročina ublaži v na	pol	deževno, na pol soparno ozračje.Morje je bilo	A
afriška vročina ublaži v na pol deževno, na	pol	soparno ozračje.Morje je bilo leno in na njem	A
in zajahala kolo, tako da je jahala cev in na	pol	sedela na nji, kakor mlad in domišljav kolesar	A
strojem pod krovom ukazal novo hitrost. Še	pol	ure vožnje, je pomislil. Jezero je bilo široko	A
vseh petih belogardistov, ki so bili komaj pred	pol	ure šli iz hiše, in prav razločno je spet slišal	A
Glej, kakšen si! Še pred	pol	ure si bil ves zelen in slab, zdaj pa kar naenkrat	A
njim odprla dolinica, niti kilometer dolga niti	pol	kilometra široka.Mehka, zelena, lepa dolinica	A
pretepal? Ko pa mi je ona umrla, sem nekako na	pol	umrl tudi sam. - Muuu... - je žalostno	A
besedi zmeraj na jeziku. In bil je tudi dolgin in	pol,	da bi lahko gledal po strehah.Včasih se je Temnikarj	A
Temnikarja. Imel sem junaka, ki je bil dedec in	pol,	da je bilo okrog njega vse pritlikavo, zdaj	A
Velik fant. Fant in	pol!	« »In ko bo vojna, ne bom šel v partizane	A
Senčna črta je bila že onstran reke. - Ura bo	pol	treh ... - je počasi prikimal.Nato pa se je zravnal	A
posmehljivo vprašal Martin. - Ali se zdaj že na	pol	mrtvih bojiš? - Ne bojim se ...	A
je še enkrat zbudil, a zbudil se je samo na	pol,	kakor v sanjah.Bil je izmučen, tako smrtno izmučen	A
je tudi rahel nemir, ki pa ga ni poznal. »	Pol	ure oddiha!« je hitro sklenil.»Pol ure oddiha	A
»Pol ure oddiha!« je hitro sklenil. »	Pol	ure oddiha, da se pomirim in zberem.«	A
Življenje Žefa Obrekarja je bilo dolgo približno	pol	stoletja in ni bilo ne lahko ne veselo.Do petintride	A
je dal Frančku, najstarejšemu Nančinemu sinu,	pol	komisa, Hösu pa makovega kruha.Preden je minil	A
omara: tri metre dolga, dva metra široka, dva in	pol	visoka.Njena notranjščina ni bila zanimiva,	A
Bili so majhni, svetlozeleni, podobni na	pol	odprtim otroškim ročicam.Okrenili so se proti	A
Mladika je vztrepetala. Ob	pol	šestih so bile v ječi šmarnice.Politični jetniki	A
stopnišče, vrh stopnišča oltar in prižnica. Ob	pol	šestih je na prižnico stopil kaplan, nam pa	A
zdravje!« Pograbil je liter in začel nalivati:	pol	je teklo v kozarce, pol na mizo. »Trčiva	A
liter in začel nalivati: pol je teklo v kozarce,	pol	na mizo. »Trčiva!« je povabil slovesno	A
posebno rad odpravlja domov. Čudno je, kmalu bo	pol	stoletja, odkar je šel zdoma, in se ni nikdar	A
in gleda in gleda... Krog nje se otroci	pol	nagi tiščijo boječe kot mali piščanci	A
toliko v hlačah ali kaj?« »Je pa res dedec in	pol!	« je priznala Katra. »In lep mož, da ga je kar	A
imela potovka Katra, mož je bil res dedec in	pol;	star kakih štirideset let, visok skoraj dva	A
dosegel,« je rekel Matiček. Stari mornar, ki je	pol	stoletja krožil po vseh oceanih sveta, pa šel	A
sedem takoj k mizi in z velikim zagonom natipkam	pol	strani.Potem se navdušim nad posrečenim odstavkom	A
motnim glasom zašepetal: »Tri štruce kruha in	pol	kilograma sira.« Ko mu je trgovka pripravil	A
lisicami: Okouinokou je ležal v stari, na	pol	razpadli oglarski koči - in je bil mrtev.	A
bližala. Če je pismonoša in če nese pismo zame,	pol	litra terana dobi in črno kavo skuham, je sklenila	A
v samoti ob bučni reki. Naša hiša je dobre	pol	ure iz vasi, popolnoma na samem, in Idrijca	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani