Komaj teden dni pozneje je ponoči zapadel nov sneg, zjutraj pa je pritisnil še mraz. In kakor vsako jutro, ko sem se moral s šolsko torbo odpraviti od doma, sem si tudi tokrat iztrgal iz enega od zvezkov prazen list papir ja in si zvil iz njega imenitno cigareto. S torbo pod pazduho in s »cigareto« v ustih sem se potem kar na slepo odpravil proti tramvajski postaji na Šmartinski cesti, to jutro še posebej napihnjen in možat, saj se mi je zrak, ki sem ga puhal iz sebe, v mrazu spreminjal v prepričljive oblačke dima.