ogenj (1.101-1.200)

Ni mi več treba te koče. Zato pa sem zakurila	ogenj	in sem jo zažgala.In vsega tega si ti kriv,	A
plapolajoči plamen, ki je postajal vedno večji.	Ogenj	se je bil polastil že vse koče in je bil tako	A
in tudi Kekec je molčal. Gledal je v svetli	ogenj	in skoraj strah ga je bilo.A koča ni dolgo gorela	A
Snežniki so žareli v prvi jutranji zarji. Rdeč	ogenj	je objemal visoke vrhove, na katere je bil zapadel	A
vedel razložiti, od kod prihaja tisti čudni	ogenj.	A tedaj se je oglasil Kekec. »Hm, jaz vem, kaj	A
oglasil Kekec. »Hm, jaz vem, kaj pomeni tisti	ogenj,	« je rekel.»Glejte, nocoj zapušča Pehta naše	A
plaziti nizko po tleh; razvaline so gorele in	ogenj	je tlel vsepovsod, kamor je pogledal. A živega	A
da se z grelnico vred pogreznem naravnost v	ogenj.	A kaj potres!	A
peči. Kajti peč se je zazibala, kakor da jo je	ogenj	dvignil. A stresla se je tudi hiša v lahkem	A
Na nizkem, kamnitem ognjišču je gorel velik	ogenj,	da je bilo prijetno toplo po vsej koči, ki ni	A
molčal precej časa in gledal mračno v plapolajoči	ogenj.	Nazadnje pa je potegnil z roko prek nagubanega	A
jezil. Odprl je duri in ukresal na ognjišču	ogenj.	Tudi Gab je oprezno smuknil v kočo in sedel v	A
gori in dol. Potem pa je ukresal na ognjišču	ogenj,	da je bilo svetlo po koči.Spet je stopil k linici	A
in Gab sta le prišla v kočo, kjer je še gorel	ogenj	na ognjišču in je bilo prijetno toplo in svetlo	A
in se je le tu pa tam sklonil, da je dajal na	ogenj	novih drv.Noč je minevala počasi in je ni hotelo	A
Glejte, da mi ne svetite preveč po šupi! Še	ogenj	mi zanetite.« Soseda pijeta in molčita	A
Zorko je zardel in molče zrl v plapolajoči	ogenj.	Odšel sem v štab; tam so sedeli po tleh: Prlek	A
v debelo bukev, ki jo je osvetljeval taborni	ogenj...	Zadremali smo kar ob ognju.	A
so bili nekaj dni kar pod jelkami, kurili so	ogenj	in prezebali.Bile so same težave, vendar so	A
so prišli tanki na tri sto metrov, smo odprli	ogenj.	Tanki so se umaknili in hitro odbrzeli po travniku	A
stran 139 . \/ Naredil se je mrak, zakurili so	ogenj,	umirajočega pa pokrili z debelo odejo.Preden	A
Znova smo se umaknili; topniški in bacaški	ogenj	je bil prehud; nove in vedno nove trope Italijanov	A
brigadi. 30. julija. Bilo je zvečer, topniški	ogenj	se je stopnjeval. Z Efenkom, komandantom tretjega	A
od bojne linije in prišli pred artilerijski	ogenj.	Zgodilo se je nadalje, da so na pohodu in v temnih	A
In zopet se je usul topniški in minometni	ogenj	na nas.Na položaj je prišel Bračič in kričal	A
Italijanov in belih, tudi topniški in minometni	ogenj	je bil vedno silnejši.Za tisti dan smo videli	A
pri tem nas je spremljal topniški in minometni	ogenj.	Nekateri kmetje na Slemenih so tisto jutro govorili	A
Zvonetu je visela kapa čez ušesa, molil je roke v	ogenj	in začel, ko me je zagledal: »Tukaj je pa hudičevo	A
« Umolknil je in iztegnil roke nad taborni	ogenj.	»Ima kaj svojcev, ženo, starše, otroke?« je	A
žena. Molčali so in gledali v prasketajoči	ogenj.	NOČNI NEMIR V VASI 1 Poznojunijski sončni	A
tako jezen, da sem knjižico pred njim vrgel v	ogenj.	Krivic nisem delal.	A
kleli. Obrnili smo konje in v gmajni zakurili	ogenj.	Trije smo šli k Jurjevčiču, da nam je dal vina	A
ustavili pod mejo na Kozarjevcu. Zakurili smo	ogenj,	se sušili in pili vino.Tistikrat smo bili dva	A
Obrnili so konje v bližnji gozd in zakurili	ogenj,	ker jih je zeblo. Po konjskih hrbtih so razgrnili	A
Jaz naj bi dobil človeka, ki bi šel zate v	ogenj.	Ti bi pa morda dobil milijone tam zgoraj.	A
Jovo je tudi tak,« je govorila Kristina. »Sam	ogenj	ga je.Tudi Polde kar naprej vzdihuje za menoj	A
košato smreko. Tone je rekel: »Zdaj pa zakurimo	ogenj	in popijmo vino.Ob treh zjutraj bi krenili v	A
sira in krompir. Zvečer je v dolinici zakuril	ogenj	in spekel krompir.Poslušal je hrestljanje polhov	A
oblasti.« Tudi polhar Luka je čikal in pljuval v	ogenj.	»Naš je ves vnet za tiste volitve.	A
vodenju strank v kraju in so s prižnice sipali	ogenj	in žveplo na brezverne liberalce in njihov list	A
da vse curlja od njega. Potem pa si zakuri	ogenj	v koči, se posuši in skozi okence opazuje silovito	A
se je, da je prenočil v gozdu. Zakuril si je	ogenj	in zaspal ob njem, čeprav smo bili doma v skrbeh	A
Tirsberga in z dvoumnimi podmenki prilival olja na	ogenj.	»Baje so jo čisto slekli, preden so	A
ti so klali, oni so pekli, tretji so netili	ogenj	in znašali drva, dočim so drugi pripravljali	A
odgovoril. Ali v njegovih očeh je gorel tak	ogenj,	da Oton Vipavski ni dvomil, da se Juri z njim	A
je stalo samo zidovje, vse drugo je vpepelil	ogenj,	ki so ga bili zanetili ropajoči vojščaki. Katarina	A
srečno prišli okrog doline, v kateri je gorel	ogenj	in so taborili vojaki in ko so pred seboj zagledali	A
so njegovi vojaki ubite sovražnike nosili v	ogenj	in čudil se je, da je padlo toliko sovražnikov	A
novo rano. Ta očitanja so ga bolela kakor živ	ogenj,	zlasti še, ker je moral priznati, da so upravičena	A
žene in hčere v nečistost, in ko bi Bog poslal	ogenj	in žveplo na samostan, bi bila to zaslužena	A
postal bled kakor zid, v očeh pa mu je zažarel	ogenj	sovraštva.Neustrašeno je pa stal Rovan pred	A
vodil, a vendar občudujem moža, da je šel zame v	ogenj.	Jaz - to povem odkritosrčno - bi tega ne bil	A
poprijomlje močneje. V svetlobi, ki jo meče	ogenj	iz peči, se vale po veži čudne, velike in črne	A
planil in jo pobrisal, kakor bi ga podil živ	ogenj.	Orel je premišljal o svojih pevkah in se dalje	A
skrivnostne moči neba, ki sem vzel iz rok Prometejevih	ogenj	in ki sem vzel blisk iz oblakov, da mi služi	A
ki je šibek in sladak užugal vroči in pekoči	ogenj	njenih oči. Srečava se.	A
sladka melodija srca, ki riše obraz mlade deve,	ogenj	njenih oči, marmor njenega tilnika, sneg njenih	A
in v obraz se je razžarel, da ga je bil sam	ogenj.	Le slabotne, negotove oči so plavale mirno in	A
Zgorela bo. Planil sem v	ogenj	... saj je bilo vse skupaj laž!Ali bal se nisem	A
več dovolj slasti in potešenja za tisti veliki	ogenj,	ki se je vžgal v njunih telesih in zaplamtel	A
Zgorela bo. Planil sem v	ogenj	... saj je bilo vse skupaj laž! Ali bal se nisem	A
peklo te bo, kakor bi se naselil vanjo sam	ogenj	pogubljenja.Ljubše bi ti bilo, da bi te pobil	A
ti pa poslušaš toliko kakor vešča, ki sili v	ogenj!	In še starši so zaslepljeni, da ne vidijo pedenj	A
je prižgala. Smehljala se je in mi ponujala	ogenj.	Primaknil sem cigareto in povlekel globok dim	A
podvojenost straž. In čemu mora biti zakurjen	ogenj	pod kotli z vrelo smolo, s katero bi polili	A
je od tistih sanj naprej plamenela v njem kot	ogenj	v vetru. »Iksia, s planeta Zemlje,« se mu predstavi	A
mešajo z kričanjem in stokanjem ranjencev, skozi	ogenj	in dim se prikaže sam Jan Jajaban z izdrtim	A
pepelom mrtvih Dromidov in pri vsaki plameni večni	ogenj	v vseh možnih barvnih odtenkih. Trepetajoča	A
obleke, vklopil energetsko jedro in zanetil	ogenj	v kaminu. Zunaj zavija veter, ki nosi leden	A
Pripravljam si kavo.	Ogenj	plapola, v posodi brbota voda.Po vseh naporih	A
kave, slabe volje pa ne preženem. Strmim v	ogenj,	ki meče trepetave odseve po plastičnih stenah	A
lepljiv, ogaben organizem, mi zbuja stud.	Ogenj	pojema, luč bo treba prižgati.V temi ni dobro	A
se naposled spet posvetim kavi. Postavim na	ogenj	v kaminu posodo z že oslajeno vodo, in ko zavre	A
njenih očeh se zazrcali groza. »Torej poznaš	ogenj.	Zdaj pa zini, kdo si, zini, drugače te bom počasi	A
maščevala, ko sem spal. Pri roki je imela nož,	ogenj	in ubojnik; tega najbrž ne bi znala uporabiti	A
začne brez zadrege slačiti pletenino. Ozrem se v	ogenj,	ki plapola v kaminu, da bi premagal skušnjavo	A
Ugasim luči in se vrnem h kaminu. Strmim v	ogenj	in globoka žalost mi stiska prsi.Z dvema ženskama	A
dotiku s pomočjo drugega ženskega telesa!	Ogenj	ugaša, zoglenela drva se sesujejo v žerjavico	A
Veliko več sva si povedala z molkom.«	Ogenj	v kaminu se razvname in na rešetko pristavim	A
Skuhal bom še zadnjo kavo. Potem bom pogasil	ogenj	v kaminu. Celo kava mi ne tekne.	A
bom zvedel. . / . / stran 124 . / Pogasim	ogenj	in preklopim energetsko jedro na samovzdrževanje	A
selivke, odsev reflektorjev, bliski, Elijev	ogenj,	kroglaste strele (zvedeti, kaj so kroglaste	A
ukresal vžigalico in po nekaj neuspehih pritaknil	ogenj.	Zapuhal je, zacmokal in razširil okrog sebe oblak	A
Modri jami na otoku Visu imajo, tvoji lasje so	ogenj,	ki me boža, telo posoda sladkosti ...Smešno, ne	A
reflektorjev, bliski ‒ tu bo torej ‒ Elijev	ogenj,	kroglaste strele (zvedeti, kaj so kroglaste	A
ko bo zunaj medlo, v kaminu pa bo prasketal	ogenj	in širil prijetno toploto naokrog, ona pa bo	A
oranžnih cvetovih. Žarele so v sončevini kot	ogenj.	Žametnice čistijo zemljo.	A
žerjavico. Saj sploh ne vemo več, kakšen je pravi	ogenj.	Žal ni šlo.	A
že mrtva!« Žarijo Ksenine rdeče oči kot živ	ogenj,	ustnice ji drhtijo in nosnice se ji razparajo	A
si, ljuba,« ji odgovori. »Tvoji lasje so kot	ogenj	iz davnine.Tvoje oči so kot zvezde, ki izžarjajo	A
pod svojimi nogami in jih od daleč nalagala na	ogenj.	Zraven se je še mežikaje branila dima.	A
gozd je vonjal po gozdu in v peči je prasketal	ogenj,	ki ga Trapanci niso več poznali.Zato se mu je	A
Bratje gasilci, na pomoč! Nad	ogenj	z vsemi brizgalnami!« Zabrnele so starinske	A
naslanjaču pri kaminu, v katerem je plapolal umetni	ogenj,	nas proti njega pa predsednik Trapanije. Kšefta	A
tulijo votlinarji tedaj, ko se z neba usipa	ogenj	in ko se grmade temnih hlapov lomijo v gromu	A
udolbine, primakne suhljad in lesne glive, razpiha	ogenj,	da bo tudi tu oglenelo, da bo na koncu vse deblo	A
prinesle pekoče zeli, v katerih se skriva živ	ogenj,	če z njo osmukaš golo kožo.In s stebli teh pekočic	A
slekli in osnažili polhe, zakurili tu zunaj	ogenj,	jih ocvrli na žerjavici in jedli.« »In me mazali	A
po dračje in drva in bosta poskrbela za dober	ogenj.	Rok, popazi nanjo, naj bo še malce na svežem	A
bukovi žerjavici se morajo cvreti. Narediti	ogenj.	Premakniti se.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani