ogenj (1.201-1.300)

»Morava poiskati še treske, da podtakneva	ogenj.	Pridi sem.«	A
up pa ga takoj nato spet vzela? Zazre se v	ogenj,	v žar, ki se razžarja, v plapolajoče plamene	A
mi je o koncu sveta.« . / . / stran 157 . / »	Ogenj	vama je pogasnil, Polona.Polhi pa bodo vsak	A
Rok, kaj naj rečem Poldetu? Je	ogenj	ali ni?« »Bo.	A
Polde odira živali. Rok naloži suhljadi, da	ogenj	spet vzplameni.Doloži bukove okleščke, ki so	A
Vonj kave napolni sobo. V peči hrumi	ogenj.	»Na zdravje, Rok!	A
je nagonsko odmaknil čeprav je vedel, da ta	ogenj	ni živ in da ne more človeka opeči. Znanstveniki	A
ividovanje razblini. Žerjavica ugaša, naložiti mora,	ogenj	mu ne sme ugasniti. Zeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee	A
se moraš brezpogojno podvreči, s tem se neti	ogenj	ljubezni v njenem srcu in nekega dne vzplane	A
ali hude posledice, naj ti zaplamti dramatični	ogenj	na ustnih ali okolo ušes ‒ na vsak način je	A
mahnil z njim za metuljem in prišel iz dima v	ogenj.	Previdna živalca mi je srečno odjadrala odondod	A
bojazljivih zajcev? Piši me v uho dramatični	ogenj!	Pogorel sem, popolnoma pogorel ‒ o!	A
dosléjšnjega učiteljskega dostojanstva, in jo vrgel v	ogenj.	Ker ni imel nobenih otrok in ker se mu je pristudil	A
Jurček, cvet malopridnosti, ki si zamudil naš	ogenj	za troje minut!Pa kaj sem že dejal?	A
Nikarte se ne prenaglite! Ne uide nam	ogenj,	ne, nič se ne bojte!« »Tamle je pa luknjica	A
boš neki toliko izpraševala! Kaj te briga moj	ogenj!	Skrbe naj te rajši tvoji piskri doma in tvoje	A
kozolcu, kar najhitreje moreš, in straži naš	ogenj,	Pridoljčane pa odpodi!Bomo že sami pogasili	A
pa si res lep varuh pravice, da ti uničijo	ogenj	pri belem dnevu, pred nosom. Sram te bodi, fu	A
ne boste svoje žive dni ... Imeli smo ga, imeli	ogenj,	ki je gorel tako lepo, da že dolgo nič takega	A
sramote ne smemo trpeti! Mi smo prvi zagledali	ogenj!	Mi smo zatrobili prvi!	A
mnogem trudu so Polževčani umahali in zanetili	ogenj,	ker so si znali pomagati s petrolejem in kovaškim	A
precej vedeli, kam pes taco moli, rekše, da	ogenj	v strehi kje biti mora, sodeč po rogu, koji	A
naš g. Žužamaža nemudoma prava povelja dal,	ogenj	pogasivši, težko nalogo častno rešili, kar je	A
nič. Za trenutek so ji zatemnile tajne meglice	ogenj	oči, in fino zvite ustnice so zatrepetale nejevoljno	A
Kako vpijejo gadže, če odlomimo le vejico za	ogenj,	če odmuli naš konj le prgišče trave! za vsak	A
se začne jama širiti in večati. Salda ukreše	ogenj,	pritisne tlečo gobo na baklo, upiha pla menček	A
petah čepe, je zdaj dregala z nagorelim drogom v	ogenj,	zdaj z rogovilo mešala ovseno kašo v velikem	A
rjavih očeh mu je žarel skoraj še mladeniški	ogenj	rojenega bojevnika.Izredno močne obrvi, krepko	A
Naposled se je le ojunačil; vstal je, ukresal	ogenj	in prižgal svečo.Hitel je k vratom.	A
topove in svoje stražnike, ki naj bi naznanili	ogenj	in sovražnika. Le malo je spremenilo viteza	A
osmoljenih drv. S stoterimi jeziki je lizal	ogenj	obe grmadi in prasketaje metal iskre v osvetljeni	A
sicer boste morali peš in brez glave v peklenski	ogenj.	Amen.« Divje so zatulili Turki, ko so slišali	A
po zraku oblak strelic; iz puškarnic je šinil	ogenj	in dim, počile so težke puške in več konj in	A
sem zagnal z diabolskim veseljem vse skupoma v	ogenj,	vse, vse, pravim vam, vse lepo po vrsti, kakor	A
zadovoljstvo mi je prešinjalo vse žile kakor živ	ogenj!	Ha!	A
sem vse izklepetala! Zdaj je bil bobnajoči	ogenj	v strehi!Prišla je tudi mama.	A
pravi, da je ušivec! Mažarske zvezke je vrgla v	ogenj.	Tako se je končalo vse lepo brez nevihte zame	A
zaprasketa, kot da prihaja kakšen suh, a še majhen	ogenj,	potem pa zbito, polno, vendar tiho zabrni -	A
tam daleč pred njimi kakšen moder in razredčen	ogenj,	zašušti na njen desni celofanski papir in njegov	A
sveta, sfero elementov, ki je obsegala zrak in	ogenj,	sfero Lune, sferi Merkurja in Venere, sfero	A
učitelj tarna po klobuku kakor človek, ki mu je	ogenj	spremenil vse premoženje v prah in pepel, pač	A
Bila sta dve telesi, združeni v eno. Njun	ogenj	je gorel in plamtel tako, da sta veljala za	A
namreč obdaja obzidni obroč, kar naj bi ustavilo	ogenj.	Ni mi jasno.«	A
Ni mi jasno.« »Je bil	ogenj	podtaknjen, ste našli kakšno razstrelivo ali	A
vem kaj še ... karkoli?« »Počakati moramo, da	ogenj	pogasijo.Gospo Darjo smo komaj rešili.	A
razen tistih, kjer je bilo ugotovljeno, da je	ogenj	zanetila cigareta, ali strela.« »Seveda ... seveda	A
Občutek je imel, da je ga je tokrat nekdo poslal v	ogenj	po žerjavico.Na tem sprejemu naj bi bile navzoče	A
zamahnil z roko, da so se diamanti zasvetili kot	ogenj.	»Tudi ti nisi poznala meje, mere in si morala	A
za katero bi, če bi ga ne poznal, dal roko v	ogenj.	Vse in vsakogar je znal prepričati o svoji iskrenosti	A
niti tega. Oba je zajel plamen, kričala sta,	ogenj	se je širil v vse prostore, zajel je celo poslopje	A
« je rekel patolog, »Ne boste verjeli, kako	ogenj	uniči telo.« »Kje so metulji,« je hotel vedeti	A
ljudje bežali sem ter tja. Vsi pa v pogubo, v	ogenj.	Morda je prav danes tisti dan, ko bo izvedel	A
je imela, da so jo Nandetove roke žgale kot	ogenj	in njegove ustnice so bile strupene. Izpil mi	A
pokazala na Janeta, »vi greste tudi z nama.« »Samo	ogenj	zbriše vse grehe,« je rekla in zelo hitro prižgala	A
dovoljno, to je meja bogastva. ◆ Iskra zažge velik	ogenj.	◆ Iskren in raven pogled čisla ves svet.	A
stran 60 . / ◆ Kjer je dim, je lahko tudi	ogenj.	◆ Kjer je mnogo besedi, je mnogo laži.	A
◆ Odpuščanje je tudi maščevanje. ◆	Ogenj	in slama naj sta ‒ sama. ◆ Ogenj in voda dobro	A
◆ Ogenj in slama naj sta ‒ sama. ◆	Ogenj	in voda dobro služita, slabo gospodarita. ◆	A
uboštvu je pol lenobe. ◆ Pri zadnji hiši se	ogenj	ustavi. ◆ Priden bi bil, ko bi za kaj bil.	A
prvim korakom. ◆ Šel je za druge po kostanj v	ogenj.	◆ Šele vzgojeni starši vzgojijo otroke.	A
vidi, da se bližnji redi. ◆ Zažgati je lahko,	ogenj	pogasiti pa težko. ◆ Zdrav človek ima sto želja	A
vrata in stopi naravnost k ognjišču, da zaneti	ogenj.	Ko se približa, zagleda kakor dva tleča oglja	A
sem stopil v hišo, sem najprej hotel zanetiti	ogenj	in začel pihati v žerjavico, pa mi neka spaka	A
Pojdita z menoj, v hosto gremo rdeče jagode brat,	ogenj	kurit in drva sekat.«Fant in deklica se primeta	A
in sta prav vesela, da smeta iti jagode brat,	ogenj	kurit in drva sekat. Šli so noter v hosto od	A
so že daleč prišli, se ustavijo in zakurijo	ogenj.	Mož da otrokoma iz torbe jesti, suhih drv jima	A
Ali očeta ni nazaj.	Ogenj	jima pogasne.Vstaneta in gresta iskat očeta	A
Eden bratov spleza vrh gorice in zagleda onkraj	ogenj.	Bratje so bili veseli in precej se zmenijo tako	A
na pot čez gorico v drugo dolino, kjer se je	ogenj	bleščal.Tam najde kosmatega, grozno velikega	A
»To ti precej povem,« pravi junaku, ki je	ogenj	imel, »le poslušaj me: Nekdaj se je bil nekdo	A
nikdar nikogar ne bo več odkopavala, jo vržem v	ogenj,	’ si je mislil tisti človek in zares je vrgel	A
brat, ki so ga za šramleta imeli, junaku, ki je	ogenj	pod palico imel.»Dobro si povedal, ognja ti	A
hlapec spet žarečo gobo v slamnati kap. Svetel	ogenj,	ki je kmalu zajel ves vinski hram, je razsvetljeval	A
zato jo je Markec pustil iz misli. Zakuril je	ogenj	in si pripravil igrače; ulival je piščali in	A
pod Stekleno goro. Kovač je močno razpihal	ogenj	in hitro skoval pastirčku škornje.Dal jih je	A
nalovil polhov. Ker je bil lačen, je zanetil	ogenj,	da bi si jih spekel.Ko jih je obračal v žerjavici	A
in jo postavila pred peč. V peči je zakurila	ogenj,	slamnati ženi pa je dala v roko lopar, češ da	A
kamina, katerega so pravkar naložili. Ko se je	ogenj	razgorel in je začela vročina fiziku presedati	A
« je rekel Maugham, »roman bi morali dati v	ogenj.	« Po svečanem kosilu so vsi hoteli, da bi Chesterton	A
Gospod, vsi delajo na tem svetu: voda dela,	ogenj	dela, konj dela, delavci delajo, vsi, razen	A
Preizkusi svojo materinsko moč na grmadi. Preživi	ogenj	in čakaj na vmesni čas.Ko se bo morda le še	A
in bo lažje iti naprej. Ali čakati na kakšen	ogenj.	Vse dotlej, da odrastejo ptički tvojega gnezda	A
nekam šla. Najbrž k drugemu moškemu,« bi kuril	ogenj.	Da bi povedal, čemu sem se pognala v noč?	A
Prižgem cigareto. Pazim na	ogenj.	Bojim se vžiga.	A
kavkaških gorah. Potem je pogovor spet zamrl kot	ogenj,	ki so pozabili naložiti nanj.Rezika je odšla	A
vojno, ko ni bilo drugega, so iz njega delali	ogenj.	Dekle je osupila čudna domneva: zazdelo se ji	A
izcedi iz blata srca in jih v sonca spaja, da	ogenj	src spet združen greje in poganja vse, kar hoče	A
sta molče večerjala, pred njima je prasketal	ogenj	in drevesa naokoli so se pošastno raztezala	A
ali obraz je obrnil proč in dolgo gledal v	ogenj.	Držal jo je za roko, njej pa se je zdelo, kakor	A
so me tepli. Čakala sem na blisk in grom in	ogenj	in molila strastne, grozne molitve. Ali vse	A
domišljija mi je v groznih barvah pričarala	ogenj	in peklenščke in žvepleni smrad in sto drugih	A
slamnato streho in se lizaje objemali na slemenu. »	Ogenj,	ogenj!« In iz hiš so drveli ljudje.	A
streho in se lizaje objemali na slemenu. »Ogenj,	ogenj!	« In iz hiš so drveli ljudje.	A
tudi že skedenj. Visoko v meglah se je lovil	ogenj	in slikal krvave odseve na nočno nebo. Pavlovec	A
kuharja, skrbi za red v kolibi, za drva, za	ogenj,	da ne ugasne ponoči, sveti pri delu, pomaga	A
spe pajdaši na trdih deskah, sredi kolibe gori	ogenj,	veter tuli po gozdu, skozi tenke, špranjaste	A
ga ta obleka na koži po vsem telesu kakor živ	ogenj.	Ničesar ne piše o kesanju, o bridkih, prečutih	A
se ne bojim. A ta rdečica..., veš, to je samo	ogenj,	ki dogoreva.Pojdiva domov.«	A
je vprašala. »To je Vezuv, gora, ki bljuje	ogenj.	« »Od kod pa?«	A
delal poizkuse, izgotavljal rakete in umetelni	ogenj,	ki so ga zažigali on in njegovi tovariši po	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani