nova beseda iz Slovenije

ogenj (1.001-1.100)


namene!« Deklica ga ni umela, toda strasti      ogenj,      ki mu je žarel v očeh, bil bi jo skoraj navdušil  A
jako komični; k sreči je bil pošel Boletu zopet      ogenj      v pipi; zato med vžiganjem ni pogledal prijatelja  A
reditelj te veselice, preskrbel je umetelni      ogenj      in rakete, katere je seveda sam prižigal in  A
Kakih petdeset korakov v stran je gorel velik      ogenj,      kjer so bili spekli janjca, poleg njega pa je  A
premalo ga je bilo. Zato jo bo pa umetelni      ogenj      za vse odškodoval. Katinka ni posebno pozorno  A
topiči, svetla raketa v zrak. »Ah, umetelni      ogenj!     Krasno, izvrstno,« kličejo nekateri in vsi vstanejo  A
Na planem so postali ter gledali umetelni      ogenj;      vsaka raketa, vsak bengalični plamen je bil  A
smrečja, nocojšnji kres, in visoko plapolajoči      ogenj      je kmalu razsvetljeval vso okolico; vmes pa  A
naprej, le naprej! Ves ta vrišč in krik okoli,      ogenj      in neprenehano streljanje, vse to ga je moralo  A
brezumen je bil, in da bi ona velela, naj skoči v      ogenj      pod njima, storil bi bil to. »Odpuščam!« dejala  A
njenih temnomodrih oči se je posvetil čuden      ogenj.      Hrast je kakor neizkušen mladenič obrnil pogled  A
zapazivši jo prav tedaj, ko je bilo treba zapaliti      ogenj,      slonečo zadaj planote ob debeli hruški. Ondi  A
emišljati o tem. Tukaj pred njim je plapolal velik      ogenj      proti jasnemu, z zvezdami posejanemu nebu in  A
meji, ter práprotino vžgal. Skoro je plapolal      ogenj      iz kupa, na katerega je Planjavec še venomer  A
»Kaj je to?« vpraša grof Walden. »     Ogenj      ‒ v Radovljah gori,« ‒ vzklikne grofica Amelija  A
vsak svoje hiše se držeč, pustili, da se je      ogenj      širil, od tam na pogorišče, kjer so ga potem  A
rodi dobrega sadu, posekalo se bo in vrglo na      ogenj.     «Marko je sprva mislil le na svoje orglice, katere  A
spanca, a z njim vred neti v svojem srcu še vedno      ogenj      jeze in sovraštva do sosedovih, ki so krivi  A
iz steklenice. Zazdi se mu, kakor bi bil živ      ogenj      vlil v vse ude.Ribiča se odzoveta glasno in  A
sem prebil, in vedno sem se ravnal po nauku: ‚     Ogenj      mladosti bodi tak, da žerjavica ostane za starost  A
podtaknil v osveto, ker je Prometej bogovom ukradel      ogenj.     Toda kaj bi počel človek brez te obmame?   A
tvojega srca; rotile so se, da greš zanjo v      ogenj      in smrt.Prazne besede!  A
od železa in drugih kovin, da je ne uniči ni      ogenj      od znotraj ni ogenj od strele.Elektrike se tukaj  A
kovin, da je ne uniči ni ogenj od znotraj ni      ogenj      od strele.Elektrike se tukaj veliko napravlja  A
vodi in razširijo živ, tudi na vodi neugasen      ogenj      in omoten smrad.Tako pokonča ladje ogenj, ljudi  A
neugasen ogenj in omoten smrad. Tako pokonča ladje      ogenj,      ljudi pa strupeni smrad.Vse smo takoj uničili  A
papirja strahujočemu plamenu. Ko slastno gleda v      ogenj,      ki uničevalno izvršuje ukaz sodne oblasti, začuje  A
Pohiti v kuhinjo.      Ogenj      je pogašen in človeka, ki je moral ravnokar  A
/ stran 27 . / kovih vej. V šotoru plapola      ogenj      in brdko oblečena ženska postavlja lonce okoli  A
odgovoril: »Nikar po vodnika! To bi bilo olje v      ogenj.     Prosim vas, gospodična, položite mi rajši ruto  A
nakopičene, stavba tik stavbe, da pogori vsa vas, če      ogenj      zaseže streho ene hiše.Po stari navadi, zlasti  A
celo točo zaklinjati. Drugič bo morebiti treba      ogenj      ustaviti s čarovnim rekom.Ako pa izustim pameten  A
čarovnim rekom. Ako pa izustim pameten rek, da se      ogenj      najuspešneje ustavi s previdno stavbo poslopij  A
mladost je zagorela na licih in ves zadušeni      ogenj      je zaplapolal v njihovih očeh. Jera jih je učila  A
sta se bližala mestu, je Marijanici vzplamtel      ogenj      v očeh in v Lovraču zagorelo upanje: »Mogoče  A
ostudne oči! . / . / stran 28 . / Saj je vražji      ogenj      v njih. Neža je tisto noč slišala vsak šum;  A
železna skrinjica je zaklad,« si je tiho šepetala,      ogenj      pa je prasketal, dim se je plazil po tleh in  A
prav nikjer je ni!« se je pridušil in pljunil v      ogenj,      da so iskre zletele v zrak in ugasnile v vlagi  A
se je motala pred ognjiščem, pa ji je nagajal      ogenj,      da ni hotelo zavreti. »Le kam ga bo neslo?«  A
njenega srca. Take besede so seveda ugašale      ogenj      prve ljubezni v Mirkovem srcu.Nehote je jel  A
svojo žrtev. Ta čut pa je kakor divji plamteči      ogenj,      ki ne ugasne prej, dokler se sam v sebi ne uniči  A
so one mladeniške moči, kje je oni mladostni      ogenj?     ...Ni je več v mojih udih one čilosti kakor nekdaj  A
o Zalini rešitvi se je raznesla hitro kakor      ogenj      daleč naokrog.Od vseh krajev je prihrula velika  A
uho in občudujeva valovanje barv. Kot kričeč      ogenj      se gnetejo druga čez drugo ter naju omamljajo  A
je hladilo, čeprav se je zažiralo v kožo kot      ogenj      ... Ko sva se vrnila domov, smo se vsi smejali  A
ter od veselja vriskajo, da imajo tako velik      ogenj!      Nekoliko trenutij ‒ plamen je ugasnil, ostal  A
prodajalec svoje blago; globoko v prsih goji sveti      ogenj,      kateri ga blagodejno ogreva in poživlja, njega  A
mu prigovarjali v nesveti jezi, naj pokliče      ogenj      in žveplo z neba na pregrešno vas!Kaj jim odgovori  A
dobrikal: oj zvezda moja, srce moje! Zgolj lepota,      ogenj,      ljubezen, poezija!In ponoči s strunami pod okno  A
ji hitro Edvin. »Tu je čut, globokost; tu je      ogenj      in strast; ta izvoljeni pesnik se igra s človeškim  A
kaj je ljubezen; zdaj vem, kaj je ljubezen;      ogenj,      peklenski ogenj; v meni vse gori, Breda! O ta  A
zdaj vem, kaj je ljubezen; ogenj, peklenski      ogenj;      v meni vse gori, Breda! O ta nesrečni grad,  A
morebiti o prvem pogledu, da sama ni vedela, v srcu      ogenj,      ki ne ugasne; tako podoben je bil vzoru, ki  A
drobiža; ko se ta vname, debelejših vejic, in      ogenj      je bil pripravljen. Gospe Jarinovi, ki ni še  A
ceremonije’, gospod? Kaj bi ne bilo bolj pametno      ogenj      z žveplenkami narediti? Kaj je treba toliko  A
naklanih. Vzeli bi naročje polen, to bi bil boljši      ogenj!     « »Vidite, gospa!« odgovori ji mirno, a določno  A
tako biti, prav tako in nič drugače; tako so      ogenj      delali in kurili naši pradedje, stari Slovani  A
kurili naši pradedje, stari Slovani!« »Tako je      ogenj      delal in kuril tudi vaš Isteklosem, ki ga imate  A
kuril.« . / . / stran 143 . / »Tako, menim, so      ogenj      delali že v ‚kamneni’ dobi.« »Prav tako vendar  A
se jih je že toliko pogubilo. Vidite, tako      ogenj      delati, tako kuriti, to je tudi kos poezije  A
malo potrebujem!« Med takimi pogovori je bil      ogenj      na pol pogorel; naredila se je bila lepa žerjavica  A
ni dal duška ne z besedo ne s solzó. Pereči      ogenj,      ki mu je v prsih zaprt, razjedal srce, prime  A
bo, pomagaj si enkrat z vodo!« Že je gorel      ogenj,      skoraj brez dima; oglar je imel suha drva.Prijetna  A
sta stala lončka za večerjo. Záboj je netil      ogenj      in kuhal, Brutus pa, ki je videl, da ni potreba  A
potem nakolje drv in zakuri. Ko je gorel      ogenj      na ognjišču in ko je pristavljal Záboj posodo  A
in prekuhuje neke tekočine in druge stvari;      ogenj,      pri katerem kuha, ni navaden ogenj; zdaj ima  A
stvari; ogenj, pri katerem kuha, ni navaden      ogenj;      zdaj ima višnjev plamen, zdaj rumen, zdaj rdeč  A
rumen, zdaj rdeč, to mora biti pravi peklenski      ogenj,      tudi diši tako čudno!Kaj mislite, kaj kuha ta  A
upalo bledo lice, ko se je povrnil prejšnji      ogenj      otemnelemu očesu, naravna živost in gibčnost  A
Jaz sem moral iti pred ognjišče drv naklat in      ogenj      delat.Ko je že veselo pokalo in gorelo, grem  A
opravilih, jaz pa sem moral pri ognjišču stati,      ogenj      netiti ter paziti, da mleko ne bi kipelo.Kakor  A
kakim upanjem sem gledal ta blagi, mladostni      ogenj,      ki je ogreval in vnemal srce poslušalcem!   A
emindvajset, na vsakega sedem. Velikani narede velik      ogenj,      nataknejo volkove na velike ražnje in jih peko  A
kje blizu treščilo. Tisti hip je ugasnil tudi      ogenj,      pri katerem so velikani sedeli, in vse obližje  A
ki me je žgalo v glavo kakor sam peklenski      ogenj.     Ko sem povesil oči, sem zapazil novo čudo: izgubil  A
Podgrad. V njegovo zapuščeno hišo je treščilo, in      ogenj      jo je pokončal do tal s poslopji vred.Le malo  A
so ga gledali in se popraševali, kaj pomeni      ogenj      na Gorjancih, ki ga niso ta večer še nikoli  A
katerih je sukljal na mnogih mestih še dim in      ogenj.     Ker se dolgo ni nič ganil in črhnil ni besedice  A
slišal, da so hudourniki, ki naznanjajo smrt,      ogenj,      točo ali kako drugo veliko nesrečo.Ko je potihnilo  A
je stala na levi strani in dolgo ni prišla v      ogenj.     Blizu nje se je postavila močna truma sovražnikov  A
prešinilo neko novo, čudno življenje, kakor      ogenj      in blisk.Poskakovala in vrtela sem se z njim  A
/ Kričala sem nanj in vlivala s tem olje v      ogenj.     Pijanega spravi lepo spat; kadar se iztrezni  A
v glavnih rečeh strinjali vsi čitalničarji.      Ogenj      rodoljubja je gorel malone enako v vseh, vsi  A
brado pri železni kadi, okoli katere je gorel      ogenj.      Starček vpraša Marka, kdo je in od kod in kaj  A
Prečna in Potok, na sredi kleti pa je gorel velik      ogenj      in nad ognjem je visel ogromen kotel, v katerem  A
Hudoben sosed je vtaknil v streho Gregčeve hiše      ogenj.      Kača zažvižga, prihiteli so ljudje in ogenj  A
. / Kača zažvižga, prihiteli so ljudje in      ogenj      pogasili.Kadar je kdo zbolel ali se ranil, je  A
polnoči velikanskega vola, ki bruha iz sebe      ogenj.      Ta vol je tisti nesrečni vladar, graščak, škof  A
zarja. Preko nebotičnih skal se je razlival rdeč      ogenj.      Sneg je izginil in vse okrog je trepetal samo  A
Kekec je šel nazaj v izbo.      Ogenj      na ognjišču je ugasnil. Samo žerjavica je še  A
/ Na lepem, svetlem ognjišču je še gorel      ogenj.     Jerica je priložila še dve polenci in pristavila  A
rdeti beli snežniki v jutranji zarji. Živi      ogenj      je objel strme, nebotične skale, ki so se smehljale  A
in je gledal na Kekca, ki je ležal na senu.      Ogenj      na širokem ognjišču in debela lojevka sta razsvetljevala  A
pričakoval Kosobrin v mali, nizki kuhinji.      Ogenj      je plapolal na ognjišču in je razsvetljeval  A
je strmela nepremično in molče na plapolajoči      ogenj.      »Ne bodi žalostna, Menica!« jo je nagovoril  A
silnem strahu in se je prijemal za glavo.      Ogenj      na ognjišču je že davno ugasnil.A Kosobrin je  A
Bedanca še ni bilo nikjer. Kekec je razpihal      ogenj      na ognjišču in je prižgal lojevko.Sedel je za  A
kjer je tlela žerjavica. »Kaj, ko bi razpihal      ogenj?     « je pomislil in oči so se mu zasvetile. »Zažgal  A
Volkec dobro jutro ... V kuhinjo pojdem, zanetim      ogenj      in zavrem mleko, da Meni ne bo treba.« Res je  A
videl, če se že dani. Mleko je že zavrelo in      ogenj      je pričel pojemati.Kekec ni zdržal več v kuhinji  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA