nova beseda iz Slovenije
namene!« Deklica ga ni umela, toda strasti | ogenj, | ki mu je žarel v očeh, bil bi jo skoraj navdušil | A |
jako komični; k sreči je bil pošel Boletu zopet | ogenj | v pipi; zato med vžiganjem ni pogledal prijatelja | A |
reditelj te veselice, preskrbel je umetelni | ogenj | in rakete, katere je seveda sam prižigal in | A |
Kakih petdeset korakov v stran je gorel velik | ogenj, | kjer so bili spekli janjca, poleg njega pa je | A |
premalo ga je bilo. Zato jo bo pa umetelni | ogenj | za vse odškodoval. Katinka ni posebno pozorno | A |
topiči, svetla raketa v zrak. »Ah, umetelni | ogenj! | Krasno, izvrstno,« kličejo nekateri in vsi vstanejo | A |
Na planem so postali ter gledali umetelni | ogenj; | vsaka raketa, vsak bengalični plamen je bil | A |
smrečja, nocojšnji kres, in visoko plapolajoči | ogenj | je kmalu razsvetljeval vso okolico; vmes pa | A |
naprej, le naprej! Ves ta vrišč in krik okoli, | ogenj | in neprenehano streljanje, vse to ga je moralo | A |
brezumen je bil, in da bi ona velela, naj skoči v | ogenj | pod njima, storil bi bil to. »Odpuščam!« dejala | A |
njenih temnomodrih oči se je posvetil čuden | ogenj. | Hrast je kakor neizkušen mladenič obrnil pogled | A |
zapazivši jo prav tedaj, ko je bilo treba zapaliti | ogenj, | slonečo zadaj planote ob debeli hruški. Ondi | A |
emišljati o tem. Tukaj pred njim je plapolal velik | ogenj | proti jasnemu, z zvezdami posejanemu nebu in | A |
meji, ter práprotino vžgal. Skoro je plapolal | ogenj | iz kupa, na katerega je Planjavec še venomer | A |
»Kaj je to?« vpraša grof Walden. » | Ogenj | ‒ v Radovljah gori,« ‒ vzklikne grofica Amelija | A |
vsak svoje hiše se držeč, pustili, da se je | ogenj | širil, od tam na pogorišče, kjer so ga potem | A |
rodi dobrega sadu, posekalo se bo in vrglo na | ogenj. | «Marko je sprva mislil le na svoje orglice, katere | A |
spanca, a z njim vred neti v svojem srcu še vedno | ogenj | jeze in sovraštva do sosedovih, ki so krivi | A |
iz steklenice. Zazdi se mu, kakor bi bil živ | ogenj | vlil v vse ude.Ribiča se odzoveta glasno in | A |
sem prebil, in vedno sem se ravnal po nauku: ‚ | Ogenj | mladosti bodi tak, da žerjavica ostane za starost | A |
podtaknil v osveto, ker je Prometej bogovom ukradel | ogenj. | Toda kaj bi počel človek brez te obmame? | A |
tvojega srca; rotile so se, da greš zanjo v | ogenj | in smrt.Prazne besede! | A |
od železa in drugih kovin, da je ne uniči ni | ogenj | od znotraj ni ogenj od strele.Elektrike se tukaj | A |
kovin, da je ne uniči ni ogenj od znotraj ni | ogenj | od strele.Elektrike se tukaj veliko napravlja | A |
vodi in razširijo živ, tudi na vodi neugasen | ogenj | in omoten smrad.Tako pokonča ladje ogenj, ljudi | A |
neugasen ogenj in omoten smrad. Tako pokonča ladje | ogenj, | ljudi pa strupeni smrad.Vse smo takoj uničili | A |
papirja strahujočemu plamenu. Ko slastno gleda v | ogenj, | ki uničevalno izvršuje ukaz sodne oblasti, začuje | A |
Pohiti v kuhinjo. | Ogenj | je pogašen in človeka, ki je moral ravnokar | A |
/ stran 27 . / kovih vej. V šotoru plapola | ogenj | in brdko oblečena ženska postavlja lonce okoli | A |
odgovoril: »Nikar po vodnika! To bi bilo olje v | ogenj. | Prosim vas, gospodična, položite mi rajši ruto | A |
nakopičene, stavba tik stavbe, da pogori vsa vas, če | ogenj | zaseže streho ene hiše.Po stari navadi, zlasti | A |
celo točo zaklinjati. Drugič bo morebiti treba | ogenj | ustaviti s čarovnim rekom.Ako pa izustim pameten | A |
čarovnim rekom. Ako pa izustim pameten rek, da se | ogenj | najuspešneje ustavi s previdno stavbo poslopij | A |
mladost je zagorela na licih in ves zadušeni | ogenj | je zaplapolal v njihovih očeh. Jera jih je učila | A |
sta se bližala mestu, je Marijanici vzplamtel | ogenj | v očeh in v Lovraču zagorelo upanje: »Mogoče | A |
ostudne oči! . / . / stran 28 . / Saj je vražji | ogenj | v njih. Neža je tisto noč slišala vsak šum; | A |
železna skrinjica je zaklad,« si je tiho šepetala, | ogenj | pa je prasketal, dim se je plazil po tleh in | A |
prav nikjer je ni!« se je pridušil in pljunil v | ogenj, | da so iskre zletele v zrak in ugasnile v vlagi | A |
se je motala pred ognjiščem, pa ji je nagajal | ogenj, | da ni hotelo zavreti. »Le kam ga bo neslo?« | A |
njenega srca. Take besede so seveda ugašale | ogenj | prve ljubezni v Mirkovem srcu.Nehote je jel | A |
svojo žrtev. Ta čut pa je kakor divji plamteči | ogenj, | ki ne ugasne prej, dokler se sam v sebi ne uniči | A |
so one mladeniške moči, kje je oni mladostni | ogenj? | ...Ni je več v mojih udih one čilosti kakor nekdaj | A |
o Zalini rešitvi se je raznesla hitro kakor | ogenj | daleč naokrog.Od vseh krajev je prihrula velika | A |
uho in občudujeva valovanje barv. Kot kričeč | ogenj | se gnetejo druga čez drugo ter naju omamljajo | A |
je hladilo, čeprav se je zažiralo v kožo kot | ogenj | ... Ko sva se vrnila domov, smo se vsi smejali | A |
ter od veselja vriskajo, da imajo tako velik | ogenj! | Nekoliko trenutij ‒ plamen je ugasnil, ostal | A |
prodajalec svoje blago; globoko v prsih goji sveti | ogenj, | kateri ga blagodejno ogreva in poživlja, njega | A |
mu prigovarjali v nesveti jezi, naj pokliče | ogenj | in žveplo z neba na pregrešno vas!Kaj jim odgovori | A |
dobrikal: oj zvezda moja, srce moje! Zgolj lepota, | ogenj, | ljubezen, poezija!In ponoči s strunami pod okno | A |
ji hitro Edvin. »Tu je čut, globokost; tu je | ogenj | in strast; ta izvoljeni pesnik se igra s človeškim | A |
kaj je ljubezen; zdaj vem, kaj je ljubezen; | ogenj, | peklenski ogenj; v meni vse gori, Breda! O ta | A |
zdaj vem, kaj je ljubezen; ogenj, peklenski | ogenj; | v meni vse gori, Breda! O ta nesrečni grad, | A |
morebiti o prvem pogledu, da sama ni vedela, v srcu | ogenj, | ki ne ugasne; tako podoben je bil vzoru, ki | A |
drobiža; ko se ta vname, debelejših vejic, in | ogenj | je bil pripravljen. Gospe Jarinovi, ki ni še | A |
ceremonije’, gospod? Kaj bi ne bilo bolj pametno | ogenj | z žveplenkami narediti? Kaj je treba toliko | A |
naklanih. Vzeli bi naročje polen, to bi bil boljši | ogenj! | « »Vidite, gospa!« odgovori ji mirno, a določno | A |
tako biti, prav tako in nič drugače; tako so | ogenj | delali in kurili naši pradedje, stari Slovani | A |
kurili naši pradedje, stari Slovani!« »Tako je | ogenj | delal in kuril tudi vaš Isteklosem, ki ga imate | A |
kuril.« . / . / stran 143 . / »Tako, menim, so | ogenj | delali že v ‚kamneni’ dobi.« »Prav tako vendar | A |
se jih je že toliko pogubilo. Vidite, tako | ogenj | delati, tako kuriti, to je tudi kos poezije | A |
malo potrebujem!« Med takimi pogovori je bil | ogenj | na pol pogorel; naredila se je bila lepa žerjavica | A |
ni dal duška ne z besedo ne s solzó. Pereči | ogenj, | ki mu je v prsih zaprt, razjedal srce, prime | A |
bo, pomagaj si enkrat z vodo!« Že je gorel | ogenj, | skoraj brez dima; oglar je imel suha drva.Prijetna | A |
sta stala lončka za večerjo. Záboj je netil | ogenj | in kuhal, Brutus pa, ki je videl, da ni potreba | A |
potem nakolje drv in zakuri. Ko je gorel | ogenj | na ognjišču in ko je pristavljal Záboj posodo | A |
in prekuhuje neke tekočine in druge stvari; | ogenj, | pri katerem kuha, ni navaden ogenj; zdaj ima | A |
stvari; ogenj, pri katerem kuha, ni navaden | ogenj; | zdaj ima višnjev plamen, zdaj rumen, zdaj rdeč | A |
rumen, zdaj rdeč, to mora biti pravi peklenski | ogenj, | tudi diši tako čudno!Kaj mislite, kaj kuha ta | A |
upalo bledo lice, ko se je povrnil prejšnji | ogenj | otemnelemu očesu, naravna živost in gibčnost | A |
Jaz sem moral iti pred ognjišče drv naklat in | ogenj | delat.Ko je že veselo pokalo in gorelo, grem | A |
opravilih, jaz pa sem moral pri ognjišču stati, | ogenj | netiti ter paziti, da mleko ne bi kipelo.Kakor | A |
kakim upanjem sem gledal ta blagi, mladostni | ogenj, | ki je ogreval in vnemal srce poslušalcem! | A |
emindvajset, na vsakega sedem. Velikani narede velik | ogenj, | nataknejo volkove na velike ražnje in jih peko | A |
kje blizu treščilo. Tisti hip je ugasnil tudi | ogenj, | pri katerem so velikani sedeli, in vse obližje | A |
ki me je žgalo v glavo kakor sam peklenski | ogenj. | Ko sem povesil oči, sem zapazil novo čudo: izgubil | A |
Podgrad. V njegovo zapuščeno hišo je treščilo, in | ogenj | jo je pokončal do tal s poslopji vred.Le malo | A |
so ga gledali in se popraševali, kaj pomeni | ogenj | na Gorjancih, ki ga niso ta večer še nikoli | A |
katerih je sukljal na mnogih mestih še dim in | ogenj. | Ker se dolgo ni nič ganil in črhnil ni besedice | A |
slišal, da so hudourniki, ki naznanjajo smrt, | ogenj, | točo ali kako drugo veliko nesrečo.Ko je potihnilo | A |
je stala na levi strani in dolgo ni prišla v | ogenj. | Blizu nje se je postavila močna truma sovražnikov | A |
prešinilo neko novo, čudno življenje, kakor | ogenj | in blisk.Poskakovala in vrtela sem se z njim | A |
/ Kričala sem nanj in vlivala s tem olje v | ogenj. | Pijanega spravi lepo spat; kadar se iztrezni | A |
v glavnih rečeh strinjali vsi čitalničarji. | Ogenj | rodoljubja je gorel malone enako v vseh, vsi | A |
brado pri železni kadi, okoli katere je gorel | ogenj. | Starček vpraša Marka, kdo je in od kod in kaj | A |
Prečna in Potok, na sredi kleti pa je gorel velik | ogenj | in nad ognjem je visel ogromen kotel, v katerem | A |
Hudoben sosed je vtaknil v streho Gregčeve hiše | ogenj. | Kača zažvižga, prihiteli so ljudje in ogenj | A |
. / Kača zažvižga, prihiteli so ljudje in | ogenj | pogasili.Kadar je kdo zbolel ali se ranil, je | A |
polnoči velikanskega vola, ki bruha iz sebe | ogenj. | Ta vol je tisti nesrečni vladar, graščak, škof | A |
zarja. Preko nebotičnih skal se je razlival rdeč | ogenj. | Sneg je izginil in vse okrog je trepetal samo | A |
Kekec je šel nazaj v izbo. | Ogenj | na ognjišču je ugasnil. Samo žerjavica je še | A |
/ Na lepem, svetlem ognjišču je še gorel | ogenj. | Jerica je priložila še dve polenci in pristavila | A |
rdeti beli snežniki v jutranji zarji. Živi | ogenj | je objel strme, nebotične skale, ki so se smehljale | A |
in je gledal na Kekca, ki je ležal na senu. | Ogenj | na širokem ognjišču in debela lojevka sta razsvetljevala | A |
pričakoval Kosobrin v mali, nizki kuhinji. | Ogenj | je plapolal na ognjišču in je razsvetljeval | A |
je strmela nepremično in molče na plapolajoči | ogenj. | »Ne bodi žalostna, Menica!« jo je nagovoril | A |
silnem strahu in se je prijemal za glavo. | Ogenj | na ognjišču je že davno ugasnil.A Kosobrin je | A |
Bedanca še ni bilo nikjer. Kekec je razpihal | ogenj | na ognjišču in je prižgal lojevko.Sedel je za | A |
kjer je tlela žerjavica. »Kaj, ko bi razpihal | ogenj? | « je pomislil in oči so se mu zasvetile. »Zažgal | A |
Volkec dobro jutro ... V kuhinjo pojdem, zanetim | ogenj | in zavrem mleko, da Meni ne bo treba.« Res je | A |
videl, če se že dani. Mleko je že zavrelo in | ogenj | je pričel pojemati.Kekec ni zdržal več v kuhinji | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |