napol (301-400)

od plamena, ki je v srcu prižgan; ustnice so	napol	odprte, prikrit in moten je pogled; narahlo	A
se s sencami. Na postelji spi žena; usta so	napol	odprta, lica zardela, črni lasje se mrežijo	A
po vzglavju. Poleg nje spi otrok, tvoj sin,	napol	razgaljen, z obrazom v blazino zakopan; še v	A
se ti je ta in oni zlati klas, ki je padel;	napol	iz strahu, napol iz nečimrne hinavščine si potočil	A
oni zlati klas, ki je padel; napol iz strahu,	napol	iz nečimrne hinavščine si potočil papirno solzo	A
Vzel je časopis, ki je visel na steni in je	napol	okrenil obraz.Tudi jaz nisem več gledal nanj	A
listje v drevoredu. Srečaval je fante, oblečene	napol	kmečko, napol mestno, ki so prav tako počasi	A
Srečaval je fante, oblečene napol kmečko,	napol	mestno, ki so prav tako počasi hodili ter prav	A
zmerom. . / . / stran 160 . / Na rdeči zofi je	napol	slonel, napol ležal mladenič, navidez podoben	A
stran 160 . / Na rdeči zofi je napol slonel,	napol	ležal mladenič, navidez podoben sestradanemu	A
zamajal in stresel, vzbudil se za hip, kakor se	napol	vzbudi in vztrepeče obraz, če dihne vanj hladna	A
brezmadežni luči ... Uradnik je vztrepetal, vzdignil se	napol	s svojega stola ter se čisto ponevedoma poklonil	A
nagnusno spačeni obraz. Tako je verni kristjan	napol	stal napol klečal; vse v njem je molilo prisrčno	A
spačeni obraz. Tako je verni kristjan napol stal	napol	klečal; vse v njem je molilo prisrčno molitev	A
posušena. Kuštrav je bil, bledikast in majhen,	napol	še otrok. ”Naj zapleše Kurent, naj zapleše	A
gledale, težki jezik se je komaj še ganil v	napol	odprtih, hropečih ustih.Grla pa so kričala zmerom	A
Starec se je zganil, trudoma je odprl oči,	napol	oslepele od prahu in sonca.Gledal je, videl	A
zasvetil obraz pod rdečo svetilko, dolg obraz,	napol	že mrtev; prikazala se je roka, rumena in koščena	A
je ležala psica. Sama je bila, dremala je z	napol	zaprtimi očmi.Sklonil sem se k nji, pobožal	A
mi je bilo že topleje krog prsi in sem čutil	napol	bdeč, da več ne bdim. Zazdelo se mi je, da	A
visoko plapolajočega ognja, -- niti zabavljive,	napol	skrite ironije, -- niti mirne, razmišljajoče	A
razdružujejo, prihajajo in izginjajo vsi ti izrazi,	napol	resnični, napol zlagani in afektirani, ukradeni	A
in izginjajo vsi ti izrazi, napol resnični,	napol	zlagani in afektirani, ukradeni, prisleparjeni	A
temveč bila je vsa druga, mnogo večja žival,	napol	smešna, napol odurna, kakor strašijo človeka	A
vsa druga, mnogo večja žival, napol smešna,	napol	odurna, kakor strašijo človeka v sanjah. Spreletelo	A
je pobrenčal krog mene v hitrih kolobarjih,	napol	razljučen, napol prestrašen, ter nazadnje izginil	A
krog mene v hitrih kolobarjih, napol razljučen,	napol	prestrašen, ter nazadnje izginil v sončno luč	A
spal smrčé, obadva brata sta ležala na tleh	napol	razgaljena, tesno objeta, in se vista genila	A
Kaj že greš?“ je vprašal z zaspanim glasom,	napol	v sanjah, in ni odprl oči. ”Le spite, oče	A
zdaj so vstali in zdaj jokajo ...“ Pomislila je	napol	s tiho otožnostjo v srcu, napol smehljaje; kakor	A
Pomislila je napol s tiho otožnostjo v srcu,	napol	smehljaje; kakor pomisli mati na bridkost otroka	A
tekle čisto drobne solze, kakor siloma izžete iz	napol	izsušene gobe. ”Name se oprite!“ je stopila	A
meglo: oči strmé za njim, ko hiti preko ravni,	napol	že zastrt, utopljen; morda ga oči več ne vidijo	A
je bila suženj in hlapec in gospodar. Oče,	napol	sodniški služabnik, napol birič, pevec na koru	A
in gospodar. Oče, napol sodniški služabnik,	napol	birič, pevec na koru, nosilec bandera ob procesijah	A
bled in izpit je bil v obraz, rdeče oči so	napol	mižale.Z eno roko ga je držala ženska pod pazduho	A
”K Malinovčevim.“ ”Ti so pred mestom;	napol	kmetje, napol gospôda.Tja zavij, na to stezo	A
Malinovčevim.“ ”Ti so pred mestom; napol kmetje,	napol	gospôda.Tja zavij, na to stezo, pa boš kmalu	A
ustnicah od kamna ... Na stari, enonadstropni hiši,	napol	gosposki, napol podobni domu premožnega kmeta	A
Na stari, enonadstropni hiši, napol gosposki,	napol	podobni domu premožnega kmeta, je bilo zapisano	A
pred zaspanimi očmi, še predno se je slekla:	napol	se je že mešalo s sanjami, kar je videla in	A
do obzorja, do tistih komaj še razločnih, že	napol	v meglo utopljenih sinjih holmov, ob katerih	A
zmršeno, še mlado, kodrasto brado, se je nasmehnil	napol	zaničljivo, napol pomilovaje. ”Kaj si se	A
kodrasto brado, se je nasmehnil napol zaničljivo,	napol	pomilovaje. ”Kaj si se napotila Kočarja klicat	A
mi koga ni bilo žal!“ Zravnal se je in se je	napol	okrenil, tako da mu je zasijala večerna zarja	A
...“ Marta je razločila besede samo	napol,	njenega glasu ni slišala.In ker ob tisti uri	A
je sedel poleg Marte samo še mlad študent,	napol	otrok in je dremal nad knjigo; njegove rdeče	A
odprla duri. Svetilka na mizi je bila samo	napol	privita in v izbi, tesni in goli, je bil polumrak	A
sedel za mizo, glavo uprto ob desnico, in je že	napol	dremal. Zganil se je in oči so se mu takoj	A
je spreletelo nenadoma, kakor daljen spomin.	Napol	oblečen je sedel za mizo, uprl je lica v dlaní	A
nekoliko brezizraznem obrazu; tudi v očeh,	napol	lokavih, napol sladkih, je tako zapisano in	A
brezizraznem obrazu; tudi v očeh, napol lokavih,	napol	sladkih, je tako zapisano in tudi v umerjenih	A
smešno, da bi ljubil človek to žensko, ki je	napol	moški!... Nekoč, ko sem bil nekoliko pijan, sem	A
jo, in ... ali nisi rekel nekoč, Stožer, da je	napol	moški?Filozof si, zato ne poznaš ljudí, Njene	A
morda nekoliko pretrd, da ga lahko imenuješ	napol	moškega, če se ti zdi potreba.Drugače pa je	A
iz previdnosti, ko jo je bila odela s tisto	napol	moško suknjo ...“ ”Razločneje povej!“ je rekel	A
samega. Konrad je slonel globoko na zofi, oči	napol	zaprte, viržinko v ustih, roké prekrižane na	A
Zakaj ta komedija? ... Prijela me je za roko --	napol	iz usmiljenja, napol tudi iz zaničevanja ...	A
Prijela me je za roko -- napol iz usmiljenja,	napol	tudi iz zaničevanja ... Resnično, samo iz zaničevanja	A
je Lojzeta pod pazduho in okoli pasú in ga je	napol	vlekel, napol nesel v drugo izbo. ”Nič ne	A
pazduho in okoli pasú in ga je napol vlekel,	napol	nesel v drugo izbo. ”Nič ne marajte, gospá	A
ko se je glava vzdignila, so se trepalnice	napol	odprle, toda oči niso gledale; komaj so izpustile	A
ko se je bil vzdignil trudni obraz in so se	napol	odprle speče oči, sta se spogledala oče in Marta	A
obraz, ko se je bil vzdignil, tako da so se	napol	odprle speče oči.Videla ga je že nekoč -- prikazal	A
pogled jo je spremljal, ko je vstala, ko je legla	napol	oblečena na blazino in ko jo je odela Marta	A
sem, iz temè, je gledalo izza trepalnic dvoje	napol	že sanjajočih, radovednih, otroških oči; od	A
niti na svoji svatbi ne!“ In je pogledal Marto	napol	radovedno, napol s skritim sočutjem. ”Saj	A
ne!“ In je pogledal Marto napol radovedno,	napol	s skritim sočutjem. ”Saj ni treba, gospá	A
vem, da si tako mislil!“ In pogledal ga je	napol	z zaničevanjem, napol z osuplim spoštovanjem	A
mislil!“ In pogledal ga je napol z zaničevanjem,	napol	z osuplim spoštovanjem ... kakor bi pogledal človeka	A
”Tak mladenič!	Napol	otrok!“ je vzkliknila dama.”Zbledlo se mu je	A
je žalujoča vdova ...“ ”Tisti mladenič je bil	napol	otrok!“ je rekla dama.”Kako je mogla biti izpita	A
zahajal, z nikomer se ni bratil, še doma je bil	napol	tujec.Mati in oče sta mu stregla, on pa je sprejemal	A
zaljubljeni v Melitto. Nekateri so bili še	napol	otroci, drugi že napol možje; nekateri so bili	A
Nekateri so bili še napol otroci, drugi že	napol	možje; nekateri so bili glasni in veseli, drugi	A
bili vsi umetniki zaljubljeni vame, resnično in	napol	resnično.In tako si mislim, da je bila njih	A
vse do kraja njene besede in svoje odgovore.	Napol	z resno skrbljivostjo, napol s tihim sramom	A
svoje odgovore. Napol z resno skrbljivostjo,	napol	s tihim sramom je presojal pred ogledalom svoj	A
omotici se je napotil proti domu. Ko se je	napol	vzdramil ter se ozrl, je čudoma spoznal, da	A
križem po ulicah je prišel domov in je legel	napol	oblečen. Ni še dolgo ležal, ko se je vzdramil	A
ogrnjen. ”Vstani iz blata, božanstvo!“ se je	napol	v sanjah nasmehnil Jakob. Odvil je cunje	A
ne gane se, trepeče, strmí z velikimi očmi,	napol	v čudu, napol v grozi.Silna roka stražnikova	A
trepeče, strmí z velikimi očmi, napol v čudu,	napol	v grozi.Silna roka stražnikova, večja od otroka	A
gospod. Njegov mrki pogled se je razvedril;	napol	se je vzdignil z zofe ter mi je ponudil roko	A
moje misli ležé na tleh, uklenjene, omamljene,	napol	slepe; moja duša spi; vzdramila bi se rada,	A
čelu; sopel je počasi in težko; ustnice so bile	napol	odprte, kakor za poljub; roké so bile razprostrte	A
čipke na grbi pred seboj. Ozrla se je izpod	napol	zatisnjenih trepalnic na desno in na levo, nato	A
iztegnila jezik. Ves njen prebledeli, upali obraz z	napol	zatisnjenimi, belimi očmi se ji je zazdel neskončno	A
je visela podoba, ki je kazala dvoje mladih,	napol	razgaljenih ljudi, kako se poljubujeta pod košatim	A
je napisana debela kvanta!“ Ob vseh teh samo	napol	izpregovorjenih, komaj napol mišljenih besedah	A
Ob vseh teh samo napol izpregovorjenih, komaj	napol	mišljenih besedah, ki so se mu čisto nekjé na	A
tisto rumenkasto belino, ki je nemo strmela izza	napol	zatisnjenih trepalnic neznanca.Ko se je vrnila	A
popadali. . / . / stran 161 . / Zato imajo vsi	napol	odprta usta, oči pa na belo obrnjene.- Za to	A
pijači narahlo zadremal. Pogledal je samo	napol	iznad orošenih naočnikov, zavzdihnil je ter	A
ob samotni, peščeni poti v gaju. Izza vej, že	napol	golih, se je svetil rdeči obroč večerne zarje	A
Ne!“ Najprej se je samo	napol	vzdignila z zofe ter ga je pogledala srepo.	A
si je parkrat s prsti v lasé, ki so se bili	napol	razpletli, z nestrpnimi, trepetajočimi rokami	A
prešernemu dekletcu. In že v tistem trenutku se je	napol	zavedno, napol razločno oglasilo v njegovem	A
In že v tistem trenutku se je napol zavedno,	napol	razločno oglasilo v njegovem srcu: ”Tudi tukaj	A
plesal do omotice. S plakatov je takrat izginila	napol	gola princesa s čašo šampanjca v roki, izginil	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani