napol (201-300)

vprašal Jože Martinec. ”Le časih, kadar sedim že	napol	v spanju in mi pod svetilko pade knjiga iz roke	A
prepevala pesem o prihodnosti. Pred mestom, pred	napol	dozidano dolgočasno hišo se je spustila od neba	A
vrtil kozarec v roki in je gledal na mizo z	napol	zatisnjenimi očmi. ”Nikamor ne pojdeš ... in	A
se je izprehajal po ulicah, ki so mu bile vse	napol	tuje.Tri dni je bil v domovini, ki mu je bila	A
se je dotaknil klobuka s prstom, že se je bil	napol	okrenil, da bi izpregovoril, nato se je premislil	A
ozira nanj postrani in zlohotno, kakor da mu	napol	skriva, napol namiguje nelepo novico.Pogledal	A
postrani in zlohotno, kakor da mu napol skriva,	napol	namiguje nelepo novico.Pogledal ga je natanko	A
trdno jutranje spanje; lica vroča, puhteča, usta	napol	odprta.Starejši so bili od mene; že drugo leto	A
globoko sklonjeno, ob dlani oprto, oči zamišljene,	napol	zatisnjene, sem mu pogledal v obraz in sem šele	A
plašč ne bil temán; in da bi obraz, prej skrit	napol	v motnozlatem somraku, zabledel v sivi, pusti	A
potujočih nemških komedijantov. Moški, póstaren,	napol	obrit, zoprn človek v obnošeni obleki in dvoje	A
pa živordeč klobuk. V vozu pa je sedel ubog,	napol	razcapan študent, ki sem ga bila pobrala na	A
željno roko po kozarcu -- toda glej, bil je	napol	prazen in namesto vina je bila vodena limonada	A
/ . / stran 45 . / govoril s tišjim glasom,	napol	otožno, se mi je zdel kakor bolan junak.On je	A
tam ... ki mu je hladno že zdaj.“ Zavzdihnil je	napol	otožno, napol veselo in je pogledal v zrak.	A
hladno že zdaj.“ Zavzdihnil je napol otožno,	napol	veselo in je pogledal v zrak. ”Ampak bo prišla	A
slišala sem razločno glasove, ki so bili že	napol	utihnili v mojem spominu. Drugačni so bili nekdaj	A
sem čaj na mizo. Strmel je name z velikimi, že	napol	spečimi očmi.Ko je prijel za čašo, je polil	A
rana nič manj skeleča; in zaceli se vselej samo	napol;	če je bila majhna, kakor da bi jo z buciko izpraskal	A
segel v samo dušo. Ko je nagnil glavo vznak, je	napol	mižé pogledal fantu v obraz; videl je polna	A
vroče sonce. V mislih je gledal razbojnike,	napol	pijane, glasne in preklinjajoče; pesem brušenih	A
bili črno zaliti, usta so jim bila zatekla,	napol	odprta in so dihala vročo sapo.Vsak hip je kdo	A
hlastno in slepo živečim, zdi samo še kakor	napol	zabledela podoba na steni, ki pa vendarle živi	A
človek zjutraj strmeč ugleda z zaspanimi očmi ter	napol	smehljaje, napol jezen zamahne z roko: ”Vrag	A
ugleda z zaspanimi očmi ter napol smehljaje,	napol	jezen zamahne z roko: ”Vrag vas vzemi, odkoder	A
iz domovine; kar sem okusil lepega - pa če le	napol	zavedno in brez hvaležnosti -, je bilo obzlačeno	A
ko je stal že na cesti. Vsa obleka je bila	napol	slovesna, napol smešna; cilinder se je svetil	A
na cesti. Vsa obleka je bila napol slovesna,	napol	smešna; cilinder se je svetil, ampak krajci	A
srce je segel čuden strah. Vprašal je soseda,	napol	gosposko oblečenega človeka, ki je dremal v	A
mirno visokega okna, ki je bilo zagrnjeno samo	napol	z belim zagrinjalom.Pred oknom je bila nizka	A
Spomnila se je bila na malega brata, ki leži doma,	napol	razodet, ustna odprta, lica rdeča in potna.	A
zdrznila, oprla se je z rokama ob slonice in se je	napol	vzdignila z životom; temna rdečica se ji je	A
bil prevzel grunt po očetu, sestra je bila še	napol	otrok. Izhajali smo za silo, imeli smo se radi	A
razgrelo. Daleč od mene, tik ob oknu, je sedel	napol	gosposki človek, ki me je zabodeno gledal.Razjezilo	A
licih nemirna svetloba sveče; usteca je imela	napol	odprta in zdelo se mi je, da se mi smehljá.	A
zalučil in poklical, se je okno tiho odprlo, samo	napol,	in še to počasi. ”Kaj si tako trdno spala	A
dan, ali šele tri dni kasneje. Stal sem tam,	napol	v sanjah, težko culo na plečih; kjé da sem si	A
meni se je močno dremalo, poslušal sem komaj	napol,	že skoraj v sanjah.Pripovedoval mi je o svoji	A
kazali name. Sam sem stal kraj svoje postelje,	napol	nag in krvav, kakor sem bil.Očitno je bilo brez	A
Tako me je bila omamila grenka misel, da sem	napol	preslišal trdo besedo bratovo: ”Glej náse!“	A
razbojniške pesti. Tam izza peči se je oglasil	napol	pijan, krivogled kajžar: ”Kako se ti je kaj	A
”Nič?“ je rekel. ”Eden umira, dva pa	napol!	“ ”Kdo umira?“	A
vzbudila sva jo, da nama odklene vrata. Prišla je	napol	oblečena, zehaje in godrnjaje.Posvetila nama	A
surove ustnice. Tam je sedelo nekaj delavcev in	napol	kmetiških ljudi.V vežo sva slišala bučno prerekanje	A
Držal se je nekam skisano, kakor da mu gre	napol	na jok, napol na smeh. ”Recite vozniku, da	A
nekam skisano, kakor da mu gre napol na jok,	napol	na smeh. ”Recite vozniku, da naj se kmalu	A
ne živalski, ne človeški - prav zares, glas	napol	človeka, ki bi rad potožil Bogu, pa ne pozna	A
je bil napet, prozoren in bleščeč; celo nekaj	napol	doraslih otrok v gosposkih oblačilih in nečimrno	A
nato je govoril mirno dalje. ”Moji otroci,	napol	oblečeni, kakor so, so se podili po izbi, žena	A
okrogla lica so bila rdeča in napeta usteca	napol	odprta; stal sem na pragu ves osupel in osramočen	A
zbadljiv, kadar se je napil. Ona je bila takrat še	napol	otrok; petnajst ali šestnajst let ji je bilo	A
tvojih letih! Tiste, ki leže na tleh, so že	napol	trhle; rajši klesti in lomi!“ Jure je poskusil	A
Jareb svoj obraz; in ko je ogledaval, je bil	napol	srdit, napol zadovoljen. ”Lep obraz je bil	A
obraz; in ko je ogledaval, je bil napol srdit,	napol	zadovoljen. ”Lep obraz je bil nekoč!“ je	A
je bila, ki jo je meril Jareb. Od trga, že	napol	dremajočega v mraku, preko bele, široke ceste	A
pripravljene, dostojno premišljene. Poklonil se je,	napol	iztegnil roko, bahata roža je vztrepetala.	A
pod ogledalom in se oziral po glasnem omizju,	napol	utopljenem v tobakovem dimu. ”Tam je Hojzič	A
je z životom. Polonija pa je izpreletelo -	napol	je bil strah, napol je bila čudna sladkost.	A
Polonija pa je izpreletelo - napol je bil strah,	napol	je bila čudna sladkost.”Glej, razumela je, poslavlja	A
premoženje!“ ”To se reče ...“ se je smehljal Jareb	napol	v zadregi, napol v tihi radosti.”To se reče	A
reče ...“ se je smehljal Jareb napol v zadregi,	napol	v tihi radosti.”To se reče, gospa Liza, da ste	A
oknu od mraza in od bojazni; skeleče, zaspane,	napol	še sanjajoče oči so gledale v noč.In ko so gledale	A
bridkost, da je srce trpelo, v trpljenju komaj	napol	razumelo -- zdaj očitna težka skrb.Črn in strašen	A
sladkost. ”Kaj bi se človek jezil?“ je rekel	napol	že v spanju. ”Tudi župnik je neprestano godrnjal	A
zaklad,“ je rekel siromak. Takrat pa je grabež	napol	omahnil ter se grozovito razljutil. ”Moje	A
se mi je nekaj sanjalo,“ je modroval Potnik,	napol	sebi, napol ciganu.”Sanjalo se mi je, da sem	A
nekaj sanjalo,“ je modroval Potnik, napol sebi,	napol	ciganu.”Sanjalo se mi je, da sem tiščal v pesti	A
svoji sobi. Njegova ljubezen, njegova ljubica,	napol	še otrok, nedolžen in zaupljiv, njiju skrivni	A
razposajeno poskočnico. . / . / stran 26 . /	Napol	so se odprle duri garderobe in pristopicala	A
cesarice Marije Terezije. Pokleknil je pred njo,	napol	iz spoštovanja, napol tudi zategadelj, ker se	A
Pokleknil je pred njo, napol iz spoštovanja,	napol	tudi zategadelj, ker se mu je bilo zameglilo	A
komaj na vznožju nizkega holma, ko sem spoznal,	napol	radosten, napol strahoma, da je hodilo nekoč	A
nizkega holma, ko sem spoznal, napol radosten,	napol	strahoma, da je hodilo nekoč življenje po teh	A
nekaj drugega: velika, zobata opičja usta so se	napol	odprla; oskuten, neizmerno zloben, trd in neusmiljen	A
ogromno glavo. Usta so se odprla, oči so se	napol	zatisnile; vohala je kanalja.Vohaj, išči!	A
stran 100 . / najboljšem slučaju strahopetnost	napol	egoista, ki meša vodo v svojo kri in misli,	A
zaviti na peščeno stezo, ko sem postal nenadoma	napol	radoveden, napol prestrašen.Iz hiše se je oglasil	A
stezo, ko sem postal nenadoma napol radoveden,	napol	prestrašen.Iz hiše se je oglasil šum, kakor	A
črne nogavice, toda ena je bila oblečena samo	napol	in ostanek se je vrtil po tleh, kakor urna miš	A
lonec s prstjo in v loncu je rastel klavrn,	napol	ovenel rožmarin.Bog vedi, kdo ga je bil prinesel	A
narahlo, kakor po ubogem licu, po nežnem, dišečem,	napol	ovenelem zelenju, po tenkih steblikah. ”Sirota	A
114 . / Mařenko je spreletela čudna misel,	napol	sladka, napol tesnobna: da bi stopila mednje	A
Mařenko je spreletela čudna misel, napol sladka,	napol	tesnobna: da bi stopila mednje, da bi skakala	A
me ne bi vzdramila; jaz pa nisem spala, samo	napol	sem zatisnila oči in sem gledala skozi špranjo	A
bledejši je bil njen rjavi obraz, oči so bile	napol	zatisnjene, široke ustnice so se smehljale	A
Štefan je šel v krčmo. Krčmar ga je pozdravil	napol	prijazno, napol s prezirljivim nasmeškom.	A
krčmo. Krčmar ga je pozdravil napol prijazno,	napol	s prezirljivim nasmeškom. ”No, kako je, krčmar	A
da je bil ugledal v ogledalu svoj obraz, že	napol	spačen od smrti, rumen in zgrbljen.In Poljanec	A
razumel in se je čudil. S trepetajočim glasom,	napol	zastalim od bolečine, napojenim s solzami, je	A
Zazibalo se mu je pred očmi; ves prestrašen,	napol	v omotici, se je okrenil proti durim.Duri so	A
in je strmela v dolino. Tudi on je zatisnil	napol	oči, sklonil se je in gledal. ”Saj že komaj	A
obraz, so se mu razširila lica, oči so se mu	napol	zatisnile in telo se je stresalo od tihega smeha	A
oknu in je odgrnila zeleni zastor, ki je bil	napol	zagrnjen. ”Zdaj pa pij, Hanca, pa pusti na	A
Pojdiva!“ Zdramila se je samo	napol,	ozrla se je nanj z motnim pogledom. ”Ostaniva	A
mu je bila legla na obraz; poslušal je komaj	napol,	zakaj v srcu se mu je zbudila neprijetna slutnja	A
Pogledal jo je prijazneje in nasmehnil se je	napol.	”Hvaležen sem ti, Hanca, veliko dobroto si	A
Poprej pa napravim, kar sem se bil namenil snoči,	napol	v sanjah.Domov se napotim, samo pogledal bi	A
ljubeznivi spomini, toda ako jih posluša komaj	napol,	že sliši od daleč silno bučanje, tako vabljivo	A
hodila je težko, lica so bila zabuhla in pegasta.	Napol	miže je gledala predse in se ni ozrla nikamor	A
suknje nimaš; roke so ti premrle in grapave,	napol	zamrzle so ti nosnice in ustnice.Izba ni zakurjena	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani