n (201-300)

tedna službeno v Kenijo. N′, je dodal, b′m p′š′u	n′	Kilimandžaro.Pogledal sem ga, a prav nič se	B
slabega vremena (tiste dni je snežilo do 800 m	n.	m.).Vreme se je naslednji dan izboljšalo in	B
vlade, J. Javoršek‐Brejc verjetno po zaslugi	N.	Nabokova in D. Gostuški domnevno na spodbudo	B
srbskih in bosanskih kolegov (K. Kos, L. Županovi,	N.	Gligo, N. Mosusova, D. Petrovi, Z. Kučukali	B
bosanskih kolegov (K. Kos, L. Županovi, N. Gligo,	N.	Mosusova, D. Petrovi, Z. Kučukali), ki so se	B
politika nove ljudske orientacije nepojmljiva	n	zato tudi tuja in nesprejemljiva.Pogovori, ki	B
e(/kastoj) - vsak posamezni to hén (to\ e(/	n)	-Eno, enost	B
Eno, enost hén (e(/	n)	- en(o) to enantíon (to\ e)nanti/on) - nasprotnost	B
mórion (mo/rion) - del to nun (to\ nu=	n)	- zdaj mégethos (me/geqoj) - velikost	B
homoiótes (o(moio/thj) - podobnost to ón (to\ o)/	n)	- bivajoče to me ón (to\ mh\ o)/n) - nebivajoče	B
(to\ o)/n) - bivajoče to me ón (to\ mh\ o)/	n)	- nebivajoče ousía (ou)si/a) - bitnost	B
ousía (ou)si/a) - bitnost pân (pa=	n)	- vse parádeigma (para/deigma) - vzor	B
kar bi bivalo ali subsistiralo. Kot pokazano	n	amestu 145b5-6. Prim. 146c6-e2.	B
149b1-3) pravilo, dobimo naslednje: v primeru	n	stvari bomo dobili n-1 dotik.Prav tako ena sama	B
stvari (154b1-3). Potemtakem velja: če m <	n,	potem m+a < n+a. Prim. 153a-b.	B
. Potemtakem velja: če m < n, potem m+a <	n+	a. Prim. 153a-b.	B
Nikari ne mislite, da bi se zamogli, kakor	n[	a] primer Irci na Angleškem, neprestano guncati	C
1869 nemška stranka tudi izvolila za župana. S.	n.	je npr. 14. 5. 1868 zapisal, da so "v II. razredu	C
kvarni vpliv" odpada Vincenca Kluna, npr. v S.	n.	21. 5. 1868: Izgled dr. Kluna je rodovitna tla	C
predloge je Fran Levstik v svojih člankih v S.	n.	ocenil kot znamenje slabosti oziroma viden slovenski	C
samostojno spregovoriti o čemer koli. Tako naj bi S.	n.	srdito napadal nasprotno stranko, za mračne	C
zavrnili. Levstik je bil v svojih člankih v S.	n.	nedvoumen in je natančno opisal, zakaj so ponudbe	C
je bilo načeto tudi pozneje. Tako je npr. S.	n.	dne 22. 12. 1870 v poročilu o sestanku ustavovercev	C
nemškutarji znotraj ustavovernega tabora je S.	n.	poročal 4. 6. 1870. Keesbacher da je svetoval	C
nekaterih sporih med ustavovernimi člani. S.	n.	je že 22. 12. 1870 pisal o krizi v Konstitucionalnem	C
društva izstopilo več kakor 60 članov. S.	n.	je tudi čez eno leto poročal o "gnjilobi" in	C
izvemo iz več drugih poročil, objavljenih v S.	n.	Ustavoverci so se imeli za nekake aristokrate	C
ob vsaki priložnosti ostro poudarjali, je S.	n.	menil, da nimajo pravice govoriti o pomanjkanju	C
predsednik Wurzbach je hotel po zatrjevanju S.	n.	mirno živeti, vendar: ... slabi duhovi Dežman	C
vendar legalnimi sredstvi" doseči spravo, je S.	n.	komentiral: "Tako sredstvo so tudi bile vislice	C
Ljubljani razpaslo prusofilstvo, je poročal S.	n.	in je npr. 29. 2. 1872 zapisal: Prihodnji zgodovino	C
pri "Tschinkelnjnu"). V začetku 1872 je S.	n.	tudi zabeležil, da je za Laibacher Tagblatt	C
imenuje "Ta fraj Kranjc". V tem članku je S.	n.	tudi povedal, da je "Dimitz, bivši urednik Laibacherice	C
Dežman ne more sam vsega postoriti". Obenem je S.	n.	poročal, da je bil urednik L. T. Spitaler nekaj	C
njih visi, niso odločilni in merodajni. S.	n.	je že nekaj tednov prej poročal, da Deschmanna	C
sloga, temveč so značilne tudi delitve, je S.	n.	poročal med drugim 19. 11. 1872: Ljubljanski	C
neposredne volitve v državni zbor. Po poročilih v S.	n.	so med ljubljanskimi ustavoverci sredi leta	C
odkrito za Bismarcka in Deutsche Zeitung. S.	n.	je ljubljanskega kandidata na prvih državnozborskih	C
nekak kastni sistem. Če je verjeti poročilom S.	n.,	so tudi pravi Nemci s prezirom gledali na nemškutarje	C
Politische Irrlichter) gre omeniti tudi članek v S.	n.,	ki je izšel 17. 5. 1870 pod naslovom "Mladoslovenci	C
nočemo imeti nobene zveze. Prav tako so v S.	n.	21. 5. 1870 zapisali, da deželnega predsednika	C
zavračali misel o medsebojnem združevanju. V S.	n.	so 15. 6. 1873 zatrjevali: Nič ne bo s špekulacijam	C
tako kmalu res še upati nij. Komentator S.	n.	je še zatrdil, da jih v resnici loči samo narodnostno	C
Vendar je bilo upanje na združitev po mnenju S.	n.	majhno, saj ni bilo pričakovati, da bi bili	C
in verske postave", ki ga je 4. 2. 1874 v S.	n.	objavil Franjo Šuklje.V njem je zahteval, naj	C
nemškutarja nego liberalnega Slovenca". V S.	n.	je bilo nekaj tednov pozneje mogoče prebrati	C
pozitivno! Vendar je tudi tu, po zatrjevanju S.	n.,	s skrajnostjo in ekskluzivizmom spet nasprotoval	C
slovenskih reklamacij zoper volilne sezname. S.	n.	je o tem pisal: Začenja se tiha agitacija, katera	C
njegovih obratov prosilo, kakor je interpretiral S.	n.,	"naj za božjo voljo nemško politiko popusti	C
kruh, doživeli katastrofo. Dne 28. 4. se je S.	n.	bahal s prvim rezultatom, ko še ni minil en	C
maščevali z antireklamo. Zdi se, da sta S.	n.	in Novice pri tem kar tekmovala.Tako je bil	C
spet ponujena sprava. Toda Slovenci so v S.	n.	odgovorili, da z ustavoverno stranko pod nobenim	C
zagrizenih pripadnikov nasprotne stranke. S.	n.	je zapisal, da s takimi ljudmi, kakršni so nemškutarji	C
zelo razveselili odpovedi konkordata, te: (	n)	esrečne pogodbe, ki je Avstrijo pred Evropo diskreditirala	C
odvrnil od ultranacionalnega fanatizma. S.	n.	je ob imenovanju knezoškofa Pogačarja prav tako	C
ljubljanski duhovniki. Ob teh hvalnicah pa je S.	n.	opozarjal nemške liste, posebno pa Laibacher	C
iz katere bodo podpirali revne vdove. S.	n.	je sicer priznaval pokojnikove zasluge iz njegove	C
stranke zavrnile neupravičene ogrske zahteve. S.	n.	je komentiral: "Dr. Suppan je ministrstvu korajžo	C
in slogo. 18. 1. 1879 je L. T. obtožil S.	n.,	da nastopa v vlogi ovaduha, saj se je S. n.	C
n., da nastopa v vlogi ovaduha, saj se je S.	n.	pritoževal, da ustavoverci - čeprav naj bi po	C
da ustavoverci - čeprav naj bi po mnenju S.	n.	živeli od vladne milosti - vlado zaradi okupacije	C
ustavovercev dunajski vladi nekoliko popustila. S.	n.	je tako npr. zapisal: Naš ljubljanski nemški	C
govorom, ki naj bi poleg drugega spodbudil S.	n.	k pisanju proti Nemcem v Avstriji ter spodbujal	C
zvestega liberalizma: Če bi bilo pojmovanje S.	n.	točno, so bili Slovani v Avstriji doslej brezpravni	C
slovanske sovražnike, ki jih v resnici sploh ni. S.	n.	se je podvizal, da dopolni delo ministrskega	C
O prusomaniji v Ljubljani je poročal tudi S.	n.:	Imeniten čin se je dogodil 16. t. m. v Ljubljani	C
Nemčijo, vendar jim je vlada to preprečila. S.	n.	je z zadovoljstvom poročal: Ljubljanskim ustavoverc	C
pravo špartansko junaštvo, hkrati pa obsojal S.	n.,	ki je ščuval, naj se Rusi nikar ne ustavijo	C
Ogrska spoštovati določbe mednarodnega prava. S.	n.	je ob tem zborovanju poročal, da je Konstitucionalno	C
avstrijskih dežel Kranjski zagotovila razcvet. S.	n.	je njihove kandidate označil takole: V Ljubljani	C
pa vzroki za neuspeh v Ljubljani po mnenju S.	n.	niso bili v nasprotnikovi agitaciji, temveč	C
podeželskega prebivalstva je začudilo tudi S.	n.,	toda za tako držo je imel povsem racionalno	C
stranke je sprožil neskladje v njihovih vrstah. S.	n.	je poročal, da so za gonjo proti deželnemu predsedniku	C
taborov, saj so bičali njihovo nenačelnost. S.	n.	je zapisal, da je bila izdana cele štiri liste	C
namerava in kdo so njeni očetje, pa piscu v S.	n.	takrat še ni bilo znano ... Vsekakor je gotovo	C
največjega izrodka Deschmanna je bila po trditvah S.	n.	neposredno odgovorna Costa-Bleiweisova stranka	C
duhovnika Štrbenca". Novice so na napade v S.	n.	odgovarjale s protiobtožbami.Poraz naj bi bila	C
izločili "dva birokrata Laschana in Zhubra". S.	n.	je pozival narodne svobodomiselne volivce II	C
kandidata Moscheta in zmago Nemca Schreya. S.	n.	se je ob vnovičnem paktiranju s staroslovenci	C
volitev povezana tudi vest, ki jo je prinesel S.	n.,	namreč da je mestni magistrat spoznal za potrebno	C
dva glasova premagal Doberlet. Po mnenju S.	n.	je Doberlet - čeravno postavljen od nemške stranke	C
častno manjšino". O Doberletovi poštenosti je S.	n.	pisal tudi mesec dni pozneje, češ da je Doberlet	C
izid vplival na deželnozborske volitve. S.	n.	je 5. 3. 1876 zapisal, da so ljubljanski mestni	C
občinskih volitvah za vero in večno zveličanje. S.	n.	pa je triumfiral, saj so Nemci lani baje trdili	C
nikdar nij bilo v Ljubljani. Dan pozneje je S.	n.	prinesel zgodbo "O poštenjaku Dežmanu" in njegovi	C
Vendar potrebujejo ga ... Dne 1. 4. 1876 je S.	n.	osvetlil še Kalteneggerjevo predvolilno agitacijo	C
jedno stranko berači". Dne 31. 3. 1875 je S.	n.	spet grozil nemškim meščanom: Več je nemških	C
bodemo podpirali. Sicer pa sta se L. T. in S.	n.	vzajemno zgražala in obtoževala zaradi laganja	C
Kalteneggerjevi agitaciji razglasil za nesramno laž, S.	n.	pa se 2. 4. 1876 čudil velikanski Deschmannovi	C
resna obtožba na račun škofa Pogačarja. V S.	n.	so objavili odprto pismo volivcev III. razreda	C
Stunde preskočili v tabor nemškutarjev, pa je S.	n.	baje očital neznačajnost. Kakor koli, številke	C
bojkotom, če ne bodo glasovali, kakor je treba. S.	n.	je za poraz v I. volilnem razredu obtožil "naše	C
položaj tako korenito spremenil, čeprav je S.	n.	že 19. 1. 1879 pisal, da so ob odhodu ministrstva	C
da lahko volijo le v svoji ožji domovini. S.	n.	je na drugi strani 4. 4. 1879 prinesel zanimivo	C
volitvami je bil položaj nekoliko nejasen. S.	n.	je glede na novo združevanje v državnem parlamentu	C
pa je bil že vrsto mesecev močno bolan. V S.	n.	naj bi bilo po zatrjevanju L. T. celo mogoče	C
v nacionalnih zahtevah. V resnici pa je S.	n.	le označil neki članek v Neue Freie Presse kot	C
priznanja nadmoči nemškemu elementu. V tem je S.	n.	videl načelo, po katerem bi bilo možno sodelovanje	C
da je ob tokratni predvolilni agitaciji S.	n.	posvetil posebno pozornost Deschmannu: Včasih	C
Deschmann pa naj bi bil sam potožil, da je S.	n.	kriv, ker ga je zadnjič neki hlapec na polju	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani