n (401-500)

Prešeren, ni nikdar nasitilo praznega želodca. S.	n.	je poudaril tudi namero mestnega zbora, da nemudoma	C
omahovanjem ob potrditvi novoizvoljenega župana. S.	n.	je ugotavljal, da zaradi mogočne zaslombe konservativnih	C
slednjega bolj grajal kakor hvalil. Po poročanju S.	n.	so kranjski Nemci: Celemu svetu oznanjali, da	C
grdo, mrtvo truplo - nemški liberalizem". S.	n.	je odgovarjal, da je Slovenčevo kričanje znamenje	C
končana, da so jo oni zgubili". Obenem je S.	n.	razkril "javno" skrivnost: Škof Missia je v	C
sklenjen za narodov blagor. Ob koncu so v S.	n.	javno pozvali Missio, naj "pod škofovsko svojo	C
ajnovejši sad dež. šol. sveta član dr. Schaffer. S.	n.	je to zanikanje zavračal: Slovenec sam pripozna	C
klerikalcev, Klun in Detela, sta po podatkih S.	n.	te predloge odločno zavrnila. Da bi klerikalci	C
adjutanta Povše in Papež jako pokonci glave ... S.	n.	je sicer priznal, da ne ve, kaj so klerikalci	C
vsled tega, ker vidijo svojo onemoglost. S.	n.	se je čutil poklicanega, da nekako pojasni bratom	C
pripravljali na bližajoče se deželnozborske volitve. S.	n.	je seveda tudi to znal razložiti po svoje:	C
sovragi. Liberalci so z besedo (dokazovanjem v S.	n.,	da gre le za sporazum o kulturno-političnem	C
razburjenja. D. S. je bil ogorčen, ker se je S.	n.	obregnil ob svoje zaveznike iz deželnega zbora	C
gospodarsko korist Ljubljane in da je blatenje S.	n.	oziroma njegova nacionalistična gonja le poskus	C
je isti časopis prinesel poročilo, da se S.	n.	in Sl. prepirata o pomenu vsebine predvolilnega	C
kulture in uresničitev panslavističnih sanj. S.	n.	je sam priznal pomen Nemške stranke, ki se je	C
v posvetu o narodno-političnih stvareh. S.	n.	je na te obtožbe odgovoril, da nemške zahteve	C
Narodnonapredna stranka se je po zatrjevanju S.	n.	morala postaviti na "realno stališče", če ni	C
narodno prepričanje in svojo akcijsko svobodo. S.	n.	je hkrati obtožil klerikalce, da so ravno oni	C
samo slovenskih uličnih napisov v Ljubljani. S.	n.	je tožil, kako so jih klerikalci - kljub vsemu	C
neutemeljene, so vodilni liberalni politiki v S.	n.	dne 3. 6. 1899 objavili izjavo, v kateri so	C
še naprej vrstile medsebojne obtožbe med S.	n.	in Sl.Zadnji je obtoževal Hribarja, da pospešuje	C
in jih s tujskim prometom vabi v deželo. S.	n.	pa je opravičeval sodelovanje z Nemci v deželnem	C
naravna bogastva in ponemčeval Slovence." S.	n.	je ta članek posmehljivo odpravil: Ravno isti	C
kompromisa lazil okrog dr. Suppana. Pri tem je S.	n.	tudi zavrnil namigovanje, da je Društvo hišnih	C
glavo. Popolnoma nepotrebna je kampanja S.	n.,	s katero poskuša ovreči Slovenčeve očitke, saj	C
spremljati potopise ruskega pisca v feljtonih S.	n.,	ki opisujejo spodnještajerska mesta in slavijo	C
ustavil najbolj zagrizenih sovražnikov nemštva. S.	n.	na vse kriplje zavrača očitke o nemški prijaznosti	C
erikalnega časopisja in so vzeti iz zraka. Izpadi S.	n.,	ki med drugim piše o propadu nemške kulture	C
v deželi. Ko je govoril o strastnem boju S.	n.	in radikalcev proti klerikalizmu, je poudaril	C
sploh mogoče, da se (potem ko so liberalci v S.	n.	odgovorili na te napade in pri tem tako sočno	C
ker so pri tem igrali vidno vlogo: Sl. in S.	n.	navajata D. S., kakor se jima zljubi - prvi	C
Nemci, tajnih dogovorov ipd. Tako izzvani S.	n.	se nato trudi ovreči te obtožbe in z grobostmi	C
prepozno prišli do pravega prepričanja: S.	n.	je pozno, prepozno spoznal, da je bil izrabljen	C
pripravila klerikalna stranka. Obenem je S.	n.	podprl klerikalne načrte proti Nemcem in deželnemu	C
nacionalističnem plesu niso dopustili, da bi S.	n.	predlogo časa pisal zmerno: Misliti je bilo	C
jih je menda psoval z "Windische G'sindel". S.	n.	je tudi poročal, da sta bila tepena še dva Carniolca	C
neoboroženih ljudi. Nemški časopisi so po vesteh S.	n.	seveda pograbili priložnost ter se lažnivo razpisali	C
v deželni zbor. D. S. je povzemal pisanje S.	n.,	ki je analiziral najnovejšo taktiko klerikalcev	C
šovinističnemu opoju sledila prebuditev v moro. S.	n.	zdaj mačje zavija, ko ga divje napada organ	C
zavija, ko ga divje napada organ klerikalcev. S.	n.	piše: "Kaj nam koristi, da strumno in neustrašno	C
zaradi zveze v deželnem zboru." Potem je S.	n.	nadaljeval z naivno srčno iskrenostjo: "Tisočkrat	C
pri prostaških izpadih zoper Nemce. Tožbe S.	n.,	da je vse zaman ter da klerikalci zgolj vzvišeno	C
veselega delovanja na čast in blagor dežele." S.	n.	je rezultate, ki bi jih prinesla izvedba tega	C
in Nemci preglasovali. Dne 3. 4. 1906 je S.	n.	opozoril, da vladni načrt ob povečanju števila	C
okraji nove splošne kurije, so bili po mnenju S.	n.	sestavljeni tako, da je bila omogočena prevlada	C
nespremenjeni mestni volilni okraj je po zatrjevanju S.	n.	ostal kočevski, zato da tam obdrže večino Nemci	C
kočevski, zato da tam obdrže večino Nemci. S.	n.	je tako zaključil: Vlada se je koalirala s klerikal	C
državnozborski volilni red. Istega dne je S.	n.	v notici o delu ustavnega odseka zapisal izjavo	C
jim bodo to vrnili v isti meri. Pri tem je S.	n.	vzdihoval nad nestanovitnostjo dr. Šušteršiča	C
- liberalci so jih vložili kar petnajst. S.	n.	pri tem početju ni izbiral besed: Kar je Detela	C
Še leta 1910 so Nemci komentirali pisanje S.	n.,	ki je tožil o tem, da je klerikalna stranka	C
normalnim razmeram sodi tudi brezobzirna gonja S.	n.,	ki nadaljuje svoje ščuvanje in povsem javno	C
občinskega svetnika Tavčarja, ki je blizu S.	n.	Tavčar je v občinskem svetu izjavil, da se nemškim	C
napise, so prisilili, da jih odstranijo. S.	n.	skoraj vsak dan poroča, da nadlegujejo nemške	C
nagnal nekega nemškega trgovca, ni osamljen - S.	n.	ve dosti povedati o podobnih primerih zlorabe	C
Končno k normalnim razmeram sodi tudi poziv S.	n.,	naj se trafikanti odkrito uprejo finančni direkciji	C
Ljubljani, vlogo glavnega hujskača pripisali S.	n.	in poudarili, da je prevzvišeni knezoškof vernemu	C
Hribar, ki je odobraval škandalozne članke S.	n.	in jih je s svojo interpelacijo v parlamentu	C
zboru. Pisec se je zgražal, ker so članke S.	n.,	ki so bili zaplenjeni, nato objavili v brošuri	C
bil v njihovih rokah, in njihovo glasilo S.	n.,	ki je neutrudno razpihovalo sovraštvo do Nemcev	C
Tako stanje kriči po saniranju." Pisanje S.	n.	in Sl. o surovosti Nemcev v Domžalah je bilo	C
zato, ker mu je ta odgovoril v nemščini. S.	n.	naj bi bil 9. 9. 1909 izzival z zgodbo o strelih	C
istem listu so 21. 11. 1909 zapisali, da S.	n.	snubi klerikalce za skupni boj proti Nemcem	C
Časopis D. S. je poročal o stalnem ščuvanju S.	n.	proti nemškim šolarjem in pripadnikom 27. regimenta	C
kranjskih gasilskih društev avgusta 1898. S.	n.	je 24. 8. 1898 poročal o gasilskem shodu v Ljubljani	C
ustanavljajo tajna društva: Že mesec dni S.	n.	denuncira državno višjo realko, napada direktorja	C
soglašali, D. S. pa jih je seveda zavračal: S.	n.	potvarja in laže, ko piše, da kranjski Nemci	C
spet povzročilo spore v slovenskem taboru. S.	n.	je pisal: Računajoč na neslogo mej slovenskimi	C
samo da naprednjaki izgubijo. Še huje je S.	n.	napadel klerikalce po volitvah.Obtožil jih je	C
razburjenja. Strasti so se razburkale, ko je S.	n.	zaničevalno pisal o nemških meščanih v Ljubljani	C
volilnega reda je prišel na vrsto tudi občinski. S.	n.	naj bi nasprotoval novemu volilnemu sistemu	C
značilna ena od mnogih ocen, objavljena v S.	n.,	češ da je upanje v dogovor s kranjskimi ustavoverci	C
jezikovnih presežkov, ne pa reda ali načrta. "[	N]	eprestano odlaganje konca pri pisanju Kapitala	C
ga Lyotard opiše kot "užitek v bolečini". "[	N]	e uspe nam prikazati absoluta, in to je nasprotje	C
del, totaliteta sama; vsakokrat, ko zapopademo	n,	torej zgrešimo tisto, za kar nam pravzaprav	C
zgrešimo tisto, za kar nam pravzaprav gre, torej	n	+ 1. Welsch opozarja, da pri tej lastnosti	C
površju. Temperatura bohinjskega predora na	n.	v. 630-650 m je bila ob odprtju v poprečju 6	C
letnem povprečju pa se v izvirih nad 1.500 m	n.	v. pozna, da dolgotrajna snežna odeja kot dober	C
temperature (5,0~C) in najnižje celokupne trdote (6,0~	N)	pod najvišjim površjem.V oddaljenosti 4.497	C
lestvico: izredno mineralizirane vode nad 20~	N,	močno mineralizirane 13-20~N, srednje 10-13	C
mineralizirane vode nad 20~N, močno mineralizirane 13-20~	N,	srednje 10-13~N, malo 6-10~, malenkostno 3-6	C
močno mineralizirane 13-20~N, srednje 10-13~	N,	malo 6-10~, malenkostno 3-6~, neznatno mineralizirane	C
malenkostno 3-6~, neznatno mineralizirane do 3~	N	celotne trdote (1~N pomeni 17,8 mg raztopljenega	C
neznatno mineralizirane do 3~N celotne trdote (1~	N	pomeni 17,8 mg raztopljenega kalcijevega karbonata	C
premogovnika in so sulfatni, imajo trdoto preko 40~	N	(glej tudi Novak, 1971).Pliokvartarni sedimenti	C
trdoto grebenski in vsi organogeni apnenci, do 15~	N	in več. Teoretsko še ne povsem pojasnjeno je	C
Julijskih Alpah je na izvirih vodna trdota 3~-5~	N,	na nižjem Notranjskem in Dolenjskem krasu običajno	C
Notranjskem in Dolenjskem krasu običajno med 10~ in 12~	N,	na jugu Istre do 20~N celotne trdote (Gams,	C
običajno med 10~ in 12~N, na jugu Istre do 20~	N	celotne trdote (Gams, 1967, 1972; gl. risbo	C
povirju nimajo ponornic, nihajo le za okoli 1~	N,	redko bolj. ------------------------------	C
vode navadno z nemškimi trdotnimi stopinjami (~	N)	.Ena stopnja pomeni 10 mg CaO ali 17 mg CaCO3	C
trdote, izražene v nemških trdotnih stopnjah (~	N)	, so v visokogorskih Alpah in najvišje na zahodni	C
glasi: , kjer je I - korodirana plast v mm,	n	- delež krasa v porečju, Q - skupni vodni odtok	C
potoki z eocenskega fliša na Pivki imajo 6-7~	N	celotne trdote.Potoki z istrskega fliša in fliša	C
raztopini, korozije mešanice itd. (A. Palmer,	N.	Palmer, 1991). O selektivni koroziji in dejavnikih	C
Homšnice. Voda je imela na začetku poskusa 4,3~	N	karbonatne (73,1 mg/l) in 4,7~N celotne trdote	C
poskusa 4,3~N karbonatne (73,1 mg/l) in 4,7~	N	celotne trdote (79,9 mg/l) ter pH 7,66.Po osmih	C
Karbonatna trdota teh vodnih tokov je bila med 6~	N	in 8~N. V nekaterih tokovih je bila korozija	C
trdota teh vodnih tokov je bila med 6~N in 8~	N.	V nekaterih tokovih je bila korozija preverjena	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani