n (501-600)

tal. Celotne trdota teh dveh tokov je pod 6~	N	(Gams, 1995). V Sloveniji pritekajo na karbonatne	C
tufov v jamo Rupo v porečju Ljubije, (1,6-2,0~	N	celotne, 1,68-2,1~N karbonatne in 1,45-2,0~N	C
porečju Ljubije, (1,6-2,0~N celotne, 1,68-2,1~	N	karbonatne in 1,45-2,0~N kalcijeve trdote, njena	C
N celotne, 1,68-2,1~N karbonatne in 1,45-2,0~	N	kalcijeve trdote, njena zasičenost pa je 15	C
bistveno manj magnezijevega karbonata (okoli 4~	N,	Krka više med 5 in 6,6).Lehnjak se v Krki ponovno	C
Vinski gori Izvir Kosca Krka v Zagradcu Trdota, ~	N:	karbonatna 19,9 15,1 14,0 celotna 32,0	C
devonskih apnencev in ima celotno trdoto okoli 15~	N	(temperatura vode na izviru je približno 6,4	C
v potoku v sosednjem Murnikovem grabnu le 9~	N,	a se lehnjak kljub temu počasi tvori.V kamnolomu	C
bolj zdrave. Celotna trdota izvira je okoli 16~	N,	kalcijeva in magnezijeva pa 8~N.Vzhodneje sta	C
je okoli 16~N, kalcijeva in magnezijeva pa 8~	N.	Vzhodneje sta na koncu doline Kosca dva večja	C
vršaju kalcijeva trdota padla od 8,4~ na 7,4~	N,	sočasno pa se je vodna temperatura povečala	C
potoku karbonatna trdota padla od 15~ na 12,6~	N,	temperatura vode pa se zvišala od 9,8~ na 14	C
vladalo pomanjkanje opeke. Voda ima okoli 16~	N	celotne, 8,5~N kalcijeve in 7,5~N magnezijeve	C
pomanjkanje opeke. Voda ima okoli 16~N celotne, 8,5~	N	kalcijeve in 7,5~N magnezijeve trdote. Večji	C
ima okoli 16~N celotne, 8,5~N kalcijeve in 7,5~	N	magnezijeve trdote. Večji lehnjakotvorni potoki	C
Lehnjakotvorne vode v Gozdu so imele 4. aprila 1962 12-16~	N	celotne, 6-7~N kalcijeve in 6-8~N magnezijeve	C
so imele 4. aprila 1962 12-16~N celotne, 6-7~	N	kalcijeve in 6-8~N magnezijeve trdote ter 6	C
1962 12-16~N celotne, 6-7~N kalcijeve in 6-8~	N	magnezijeve trdote ter 6-21 mg/l kloridov (Gams	C
kameni dobi (paleolitu, do okoli 30.000 let pr.	n.	št.), ko so se ljudje preživljali predvsem z	C
jame. Odpira se v kordevolskih dolomitih na	n.	v. 450 m v strmem severozahodnem (!) pobočju	C
jame. Odpira se v cordevolskih dolomitih na	n.	v. 450 m v strmem severozahodnem (!) pobočju	C
kulturnemu krogu. Največ jih je iz 3. stoletja pr.	n.	št., po prihodu Keltov, in to na prostem.Izjema	C
magdaleniena, to je od 20.000 do 10.000 let pr.	n.	št.Podobe v jami Lascaux, ki je pod istoimenskim	C
Basmana na Krimu je bila med 10. in 15. stol.	n.	št. kapela s pokopališčem (Dubljanskij, Gončarov	C
ki datirajo v čas od 12. do 1. stoletja pr.	n.	št.Arheologi domnevajo, da so bronasto orožje	C
jama pri Kunču - Malih Lazih (180, -195, na	n.	v. 750 m) na severnem pobočju Roga, Ledena jama	C
pobočju Roga, Ledena jama v dolini Pekel na	n.	v. 1.252 m, Ledena jama na Prevaligu (975 m	C
Prevaligu (975 m), jama na dnu vrtače na Učarju na	n.	v. 805 m (Novak, 1972), jama na Stojni (Bohinec	C
Tak primer prehoda je Volčja jama na Nanosu na	n.	v. 1055 m, ki je bila naknadno zapolnjena z	C
imajo posebna imena: Borotova jama z vhodom na	n.	v. 1.900 m, 1.120 m dolga Ljubljanska jama	C
skozi prst, doseže na jamskem stropu le 4~-5~	N,	kar pomeni korozijo sten kamine ob visoki vodi	C
je odkrila 154 mg/l sulfata (karbonatna 8,7~	N,	magnezijeva 2,2~N) (Gams, 1986).Ob posebnih	C
l sulfata (karbonatna 8,7~N, magnezijeva 2,2~	N)	(Gams, 1986).Ob posebnih pogojih jamsko mleko	C
6~C, in celotno trdoto, ki je nižja od 5~-6~	N.	Na meji odlaganja sige sta npr.	C
dala naslednje rasti: v letih 4430-2730 pr.	n.	št. 5,3 mm/100 let, v letih 2730-2350 pr. n	C
n. št. 5,3 mm/100 let, v letih 2730-2350 pr.	n.	št. 4,5 mm, v letih 2350-1380 pr. n. št. 15	C
2350 pr. n. št. 4,5 mm, v letih 2350-1380 pr.	n.	št. 15,2 mm/100 let in med letoma 1380 in 250	C
15,2 mm/100 let in med letoma 1380 in 250 pr.	n.	št. 0,7 mm/100 let (Sliepčević-Planinić, 1973	C
stalagmita na Tržaškem: med 54.300 in 20.300 pr.	n.	št. 0,02 mm, med 20.300 in 19.800 pr. n. št	C
pr. n. št. 0,02 mm, med 20.300 in 19.800 pr.	n.	št. 0,48 mm, med 19.800 in 15.200 pr. n. št	C
pr. n. št. 0,48 mm, med 19.800 in 15.200 pr.	n.	št. 0,095 mm.V jami Grotta Gigante (Jama v Briščikih	C
hitrejša pa v obdobju od 57.000 do 20.000 pr.	n.	št. (Cucchi, Forti, 1989). Sledi nekaj kapniških	C
shematični profil). To je lijakasta udornica na	n.	v. 582 m pod nekdanjo vasico, kjer je od sedmih	C
meje (ta je v Triglavskem pogorju domnevno na	n.	v. 2.700 m).V najvišjem pasu se pod spodnjo	C
stopnjah): po goli skali tekoče vode 0,93-2,98~	N,	izpod melišča in 6 m po žlebiču tekoča voda	C
pod 8-50 m debelim stropom (kapnica) 3,96-5,25~	N,	studenci 4,0-4,59~N.Skupna letna korozija površinske	C
stropom (kapnica) 3,96-5,25~N, studenci 4,0-4,59~	N.	Skupna letna korozija površinske skale je kljub	C
brezna je na 425,4 m in najvišja na 522,9 m	n.	v.Globina jezera je torej čez 400 m (Roglić	C
med V. Zvohom (1.971 m) in Kalškim grebenom na	n.	v. med 1.700 in 1.800 m za ledenikom ostalo	C
istrski obali vrtač ni do približno 30-50 m	n.	v., so pa pogoste v večjih višinah. Splošno	C
temveč na 10 m globokem Babnem polju (postaja na	n.	v. 745 m) na Notranjskem, kjer so dvakrat izmerili	C
Snežniku so v neki gozdnati vrtači z dnom na	n.	v. 1.099 m ugotovili avgusta 1968 za 2,4~, septembra	C
5.2.27. Vegetacijski obrat v dveh vrtačah na	n.	v. približno 1.530-1.550 m na severni strani	C
okoli mesec dni, je na višini malo pod 300 m	n.	v. in polje skupaj z uvalo pri vasi Jezero štejemo	C
kot ostanek nekdaj povezanih rovov (Ravbar,	N.,	2002). Nobena od teh značilnih oblik se pri	C
listopadni gozd. Pred 4000 leti (oz. 2000 leti pr.	n.	št.) so se menjavali bukev, hrast in leska,	C
km dolga jama Dachstein-Mammuthöhle, ki se na	n.	v. 1.322 m odpira na severnem pobočju pogorja	C
5-6 mg/l. Povprečna obremenitev z dušikom (	N)	zaradi živinoreje je po kmetijah v Trnovskem	C
padavinah na pokritem krasu Notranjske je na	n.	v. 400-700 m prevladujoča globina korozijske	C
vratih med 600 m (zahodni rob Banjšic) in 1.700 m	n.	v. (Snežnik).Ozemlje odlikujejo obilica padavin	C
kraškega površja največ v pasu med 500 in 600 m	n.	v., je v tem stometrskem pasu tudi največ jam	C
Nabrežine znižuje za 2,3 m na kilometer. Od 440 m	n.	v. na vzhodnem robu Divaškega Krasa se severni	C
polica v isti višini. Ostanek tega ravnika na	n.	v. med 280 in 290 m je ohranjen tudi v vršni	C
Slovenskem. Doline pa reka Reka, ki ponika na	n.	v. 317 m, ni izdelala samo s korozijo apnenca	C
Trebčah (Trebiciano). Gladina reke, ki ponira na	n.	v. 317 m, je v končnem sifonu Škocjanskih jam	C
Škocjanskih jam pri 214 m, Kačno jamo pa zapusti na	n.	v. 154 m (Mihevc, 1985).Tu in vse do Labodnice	C
zapušča dno 450 m dolge in 227 m globoke Mejame na	n.	v. 255 m.Teoretično se lahko pojavi šele proti	C
proti koncu Škocjanskih jam, kjer Reka teče na	n.	v. 214 m.Ali je v najvišjem nadstropju prvotno	C
med njima. Dno najnižjega rova doseže 154 m	n.	v., sledovi najvišjih sedanjih poplav pa segajo	C
najvišjih sedanjih poplav pa segajo do 240 m	n.	v.Razlika med najvišjo in najnižjo vodo (96	C
Na vrhu Taborskih brd vzhodno od Sežane se na	n.	v. 483 m odpira jama Bestažovca (280, -43).	C
stopnice in lestve. Reka teče po dnu na 13 m	n.	v. in doseže druge jame v nadmorski višini:	C
jame (vhod pri Bazovici 384 m, -346 m) je na	n.	v. 38 m. Skilanova jama (-346) z dvema jamskima	C
nadstropij. Jama se odpira v vasi Briščiki na	n.	v. 260 m in je globoka 120 m, 280 m dolga dvorana	C
je s svojim dnom v glavnem med 500 in 750 m	n.	v. izrazito poglobljena med okoliškimi gorami	C
pri Razdrtem, je kotlina tam globoka 140 m. Z	n.	v. 612 m so Postojnska vrata v severnem goratem	C
Planinske koliševke vzpne na preval na 619 m	n.	v.Onstran prevala, pri gostišču, se v podzemlju	C
iz postojnske kotline dvignejo na okoli 600 m	n.	v.Pri Postojni in Pivki je ta dvig razumljiv	C
kotline (po: Melik, 1963). Nižje površje od 600 m	n.	v. (bela barva) zaznamuje kotlino, ki ima značaj	C
priteka s fliša. Njen ponor pod gradom je na	n.	v. 462 m, tj. 49 m niže od ponora Pivke.Jama	C
nadstropjem Fižence, ki se začenja v steni na	n.	v. 539 m.Po višini bi ji pripadala tudi luknja	C
lahko odtekala po dolini v jamo z vhodom na	n.	v. 1.120 m. V Veliki ledeni jami v Paradani	C
pobočju, zato dno porašča le ruševje, čeprav je	n.	v. le 1.100 m.Višje pobočje zarašča dinarski	C
m globoka Ledenica v Kozji steni z vhodom na	n.	v. 1.185 m (Mihevc, 1997b). V goratem, zlasti	C
krednih apnencih 2,6 km SZ od Črnega vrha na	n.	v. 766 m odpira 400 m globoko Habečkov brezen	C
oddaljenem Divjem jezeru, ki ima vodno gladino na	n.	v. 330 m.Ob novejšem potapljanju v dno brezna	C
pH med 7,4 in 8,4, celotna trdota 7,8-10,4~	N,	klor 3,1 mg/l (Novak, 1986). Na Nanosu, kjer	C
pa se navadno odpira na robu dna višjega. Na	n.	v. 1.060 m se na pobočju dola odpira 218 m globoka	C
ni znižala. Voda se začne izlivati pri 102 m	n.	v., kar je 5 m nad zajezitvijo vode za HE Solkan	C
brezna z globino med 30 in 319 m. Površje na	n.	v. med 1.300 in 1.400 m je bolj planotasto na	C
razširi. Najviše, z dnom med 660 in 790 m	n.	v., leži najmanjše, 2 km dolgo Babno polje,	C
severna s cesto čez Jermendol do prevala na	n.	v. 753 m, kjer obvisi nad jugozahodnim pobočjem	C
43 oz. 44 %), celotna trdota je manjša, 12,5~	N	(Logaščica in Hotenka 13,1-12,9~N), najmanjše	C
manjša, 12,5~N (Logaščica in Hotenka 13,1-12,9~	N)	, najmanjše je tudi nihanje trdote med letom	C
Kalvarija ima voda visoko magnezijevo trdoto (5-6~	N)	, ob 8~N kalcijeve trdote (Gams, 1965).Potok	C
voda visoko magnezijevo trdoto (5-6~N), ob 8~	N	kalcijeve trdote (Gams, 1965).Potok iz Blatnega	C
turiste vhodni del naporen. Od končnega sifona (na	n.	v. 557,6 m; geodeti so jamo v 747 urah izmerili	C
zelo niha, med 0 in 27,3 km2. Pri gladini 546 m	n.	v. ga domala ni, pri gladini 550 m, ki jo dosega	C
Veliko in Malo Karlovico s prelivom pri 551 m	n.	v., naredili blizu ponora Rakovski mostek 30	C
drugje, saj je glavnina dna med 447 in 444 m	n.	v.Dno se bolj razširi na pritočnem jugovzhodnem	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani